Audi A8 60 TFSI quattro: Povsem mogoče eden najbolj vsestranskih avtomobilov (#video)

Matjaž Ropret • 16. junija 2022 ob 06:23

Za avtomobili, kot je Audijev A8, se verjetno marsikdo ozre in hkrati zavzdihne. Ve namreč, da si jih bo vedno lahko samo ogledoval. Hkrati pa se mogoče sam pri sebi potolaži, da je to tako ali tako vozilo za dolgočasne »kravatarje«. Prenovljena ingolstadtska osmica z osmimi valji v nosu dokazuje, da je bistveno več kot »samo« direktorsko prevozno sredstvo.

Namen takih modelov, ki si jih lahko privoščijo ljudje na najvišjih položajih (v gospodarstvu ali politiki) in še kdo, ki je dovolj premožen zaradi drugih razlogov, je ponujanju kar največjega možnega luksuza, udobja in tehnološke naprednosti. Na prvi pogled mogoče A8 niti ne izpričuje takega poslanstva, ker je precej zadržan, tako oblikovno kot pri izpostavljenih tehnoloških »igračkah«. Nima denimo ekstenzivnih zaslonov, s kakršnimi se ponašajo novejši Mercedesi, tudi ne televizorja pod stropom, ki se spusti za uživanje potnikov na zadnjih sedežih, kot v najnovejši BMW-jevi sedmici. Toda različne malenkosti na eni in celokupen vtis na drugi strani hitro prepričajo, da gre za zelo izpiljen in vsestranski avtomobil. Predvsem pa je, vsaj zame presenetljivo, uživaški za voznika. K temu sta seveda pripomogla osemvaljni motor s 338 kW oz. 460 »konjskimi močmi«, ki se skriva za oznako 60 TFSI, in štirikolesni pogon quattro. Ne tako mimogrede – izhodiščna cena te izvedbe je 116 tisoč evrov, če bi si zaželel podaljšano različico L (+13 cm) 120 tisoč evrov, dodatna oprema pri testnem je postavko dvignila za dodatnih 70 tisočakov.

Zunanjost tega avta je za moje oči dokaj preprosta, nevsiljiva, vendar elegantna. Dobro skriva svojo dolžino – 5,19 m –, kot jo tudi med vožnjo. Testni primerek se je bahal s posebno matirano sivo barvo, ki vsebuje še komaj opazne bleščice, in stane osem tisoč evrov. Digitalni matrični žarometi LED z 1,3 milijona mikroogledali, ena od tehnoloških posebnosti, so prav tako dobro skriti, a so ena od tistih postavk pri opremi, ki se jo zagotovo splača obkljukati. Že v primerjavi z običajnimi »Full LED« so (dobesedno) kot dan in noč, kaj šele s kakšno starejšo tehnologijo. Usnjena notranjost je bila odeta v nezgrešljivo rdečo, kar h končni ceni doda sedem tisočakov. Samo dva paketa sta že dodala k ceni za vstopni avto nižjega razreda. Kolikor je mogoče barva sedežev preveč vpadljiva, pa je sedenje na teh sedežih izjemno, tako spredaj kot zadaj. Seveda je na voljo masaža z različnimi programi, jo je pa testni avto imel zgolj spredaj. Prav tako ne manjka hlajenje.

Potnika zadaj imata sicer v naslonu za roke tipke za upravljanje sedežev, ročno se v A8 ne da premakniti ničesar, in kar je še bolj pomembno, zaslon za upravljanje malodane vsega v avtomobilu, z izjemo voznikovih funkcij. Sicer pa lahko nastavljata tudi masažo na prednjih sedežih, vse na infozabavnem sistemu, izbirata eno od dveh dišav, ki sta na voljo, in njeno intenzivnost, spuščata in dvigata roloje na stranskih in zadnjem steklu, nastavljata notranjo osvetlitev, ki ponuja kup kombinacij. Popolnoma direktorsko mesto. Zgolj masaže nog, ki je v izbirnikih bila, nam ni uspelo odkriti. In ugotovili smo, da je edino, kar se s temi sedeži ne ujame najbolje, otroški sedež, saj mu je obsežen vzglavnik v napoto. Vendar prevažanja otrok zadaj snovalci najbrž niti niso predvideli. Prtljažnik je dolg in zagotovo dovolj velik tudi za večje kovčke ali za opremo za golf, proti koncu ima nekaj stopnice, ponuja pa tudi solidno luknjo za prevoz daljših predmetov.

V tem avtu je še nekaj zanimivosti, ki jih v običajnih ne srečamo. Taki so drsniki na dotik za nastavljanje odprtosti rež prezračevanja. Ali pa samodejno motorizirano zapiranje vrat, če jih ne sunemo dovolj. Hecno je držalo za telefon v predalu pod naslonom za roko, kjer je ob strani tudi površina za brezžično polnjenje. Sicer pa je z odlagališči za telefone in drobnarije v tem avtu bolj slabo. Toda poleg nenavadnih elementov je precej tudi znanih. Zasloni so podobni ali enaki kot v drugih Audijih, vključno z dodatnim za nastavljanje klimatizacije in drugih zadev, ki bi si ga želel še v kakšnem avtu, kjer vse to selijo na glavni zaslon. Ročica za radarski tempomat je znana iz marsikaterega modela skupine Volkswagen. Grafika na zaslonih je prav tako standardna. Navigacija s satelitskim prikazom je nekoliko bolj napredna od običajne, s povezljivostjo pa se žal v kratkem testu nisem uspel ukvarjati, najbolj pomembno je bilo narediti nekaj kilometrov s tem avtom.

Kdo rabi superšportnika?

Vožnja je namreč čudovita v skoraj vseh pogledih. V načinu Comfort Plus se za vsaj pol manj kot v dobrem plebejskem avtomobilu čuti luknje, vdrtine, grbine, zaplate in ostalo na obupnih predelih slovenskih cest. Kot da jih skoraj ne bi bilo. Prav tako se prehod čez ležečega policaja začuti šele tik pred koncem in še to povsem blago. Za dobro mero si lahko voznik še prilagaja višino podvozja. V načinu Dynamic je slednje seveda nekoliko bolj trdo, a nikoli neudobno. Ta avto vedno razvaja in kljub temu se izvrstno drži v ovinkih, gre skoraj kot po tračnicah, zelo težko ga je znervirati, in predvsem se pri legi in okretnosti res ne pozna niti dolžine niti mase, pa tudi zelo natančno se ga da voditi. Ne povsem tako kot kakšnega zares športnega, na primer A4 RS, a za velikost, maso in namembnost izvrstno.

Motor V8 danes že kar redko srečamo, a vsakič, kadar ga, smo ga izjemno veseli. Njegovega zvoka se ne da ponarediti, odzivnosti in brutalne moči prav tako ne. Konkretni TFSI pri lagodni vožnji lahko deluje s samo štirimi valji, ko pa vklopi vseh osem, iz sebe iztisne ogromno. Uradno je pospešek od 0 do 100 km/h 4,4 s in številki povsem verjamem, ker avto več kot samo skoči. Trga! A tudi naprej gre bliskovito. Potrdim lahko, čeprav mogoče tega ne bi smel preveč razglašati, da tudi od potovalne avtocestne hitrosti do 200 km/h pospeši v nekaj sekundah in da voznik sploh nima občutka kakšnega pretiravanja, ker je vse popolnoma mirno. Tudi od tam naprej gre popolnoma brez napora za motor in za voznika. Povprečna poraba je bila nekje med 12 in 13 litri na sto km, lahko je seveda tudi višja, a dalo bi se priti skozi tudi z nižjo, kar pa bi pomenilo kriminalno neizkoriščenost odličnega motorja in avtomobila nasploh.

Čeprav je precej tehnologije in sestavnih delov poznanih in avto na pogled ne deluje niti impozantno niti kot kakšna vesoljska ladja, kot celota A8 nedvomno funkcionira. Mogoče sta glavna konkurenta tehnološko še bolj izpopolnjena in vpadljiva, toda tu je na voljo odlična kombinacijo udobja, luksuza in vozniških užitkov. Marsikdo sanja, da bi imel približno 200 tisoč evrov in si za ta denar kupil katerega od športnih, že skoraj dirkaških avtomobilov. Najbrž zato, ker so hitri in tudi najbolj številčni, ko gremo čez sto tisočakov. Toda tudi A8 je preklemano hiter, lepo rohni in bolj ko sem po testu razmišljal o njem, bolj se mi je izoblikovalo prepričanje, da zna biti precej boljša izbira od superšportnika in da ni samo za tiste, ki se vozijo zadaj. Športnih užitkov na navadnih cestah z njim ne manjka, hkrati pa je pri tem povsem udoben, medtem ko v komfortnem skorajda lebdi nad cesto. Poleg tega ima še konkreten prtljažnik in je skoraj zagotovo eden najbolj varnih avtomobilov. Najbrž si kot vsestranski avto predstavljamo kakšen drug nabor lastnosti (prostornost, praktičnost, nekaj dinamičnosti in še kaj), a tak spoj prestiža, udobja in skoraj dirkaškega temperamenta je redek. Mogoče vseeno ne bi bil prva izbira, če bi razpolagal s toliko denarja, ker vseeno na zunaj nekaj manjka, a prav lahko bi bil pri vrhu seznama.