Srčika novih Macov je procesor, bolj natančno sistem na čipu M1. Ta med drugim vsebuje osem procesorskih jeder – štiri zmogljiva in štiri varčna –, osem grafičnih jeder, del za strojno učenje, varno »enklavo« in združeni krmilnik za pomnilnik. V Applu trdijo, da prinaša največje zmogljivosti na vat porabe od vseh računalniških procesorjev, računalniki z njim pa da so v povprečju trikrat zmogljivejši (»hitrejši«) od predhodnikov z Intelovimi procesorji, na grafičnem področju pa naj bi bila razlika tudi do petkratna. Tudi zato, ker je ta del menda zasnovan drugače od klasičnih, predvsem na osnovi večletnega opazovanja, kako se obnašajo ključni programi za operacijski sistem MacOS. Hvalisanje okrog procesorja je sicer vsebovalo enormno veliko zguljenih besednih zvez (»Novi procesor povzdiguje računalnike Mac na povsem nov nivo«) ali pavšalnih primerjav (»Novi Macbook Air je zmogljivejši od 98 odstotkov prenosnikov s sistemom Windows«) brez kakšnih konkretnih številk in dejanskih testov.

Toda, poglejmo na kratko trojico računalnikov.

Macbook Air

Najbolj priljubljen Applov prenosnik, ki je tudi najcenejši v ponudbi (vendar še vedno drag s perspektive večine kupcev), na zunaj ostaja enak. Poganja ga seveda M1, ki poleg domnevno boljših zmogljivosti, primernih za resno obdelovanje fotografij RAW ali montiranje videa 4K, prinaša tudi daljše trajanje baterije. Vse to brez aktivnega hlajenja (ventilatorja), kar pomeni, da je naprava povsem tiha. V Applu napovedujejo do 15 ur brskanja po spletu in do 18 ur gledanja videa. Zaslon tega prenosnika po novem prikaže nekoliko večji barvni spekter in je tako še bližje zaslonu v Macbooku Pro, zaostaja le še po svetilnosti. Disk SSD je glede na tistega v modelu z Intelovim procesorjem dvakrat hitrejši, lepša je slika s kamere za spletne pogovore, a še vedno ne na nivoju iPadove. Osnovna različica bo imela 256 GB diska in 8 GB pomnilnika, enako kot doslej, v Nemčiji pa bo stala 1100 evrov, kar je celo nekoliko ceneje od začetne cene predhodnika, ko je prišel v prodajo. Preskok na 512 GB diska bo veljal skoraj tristo evrov, na 16 GB pomnilnika pa tudi več kot 200 evrov.

Macbook Pro

Malce debelejši Pro prav tako ostaja pri enakem ohišju in enako velikem zaslonu (13,3 palcev), nič torej še ni s povečanjem na 14-palčno diagonalo. Glede na Aira so razlike v ventilatorju za procesor, približno dve uri daljši avtonomiji baterije, vrstici s bližnjicami (Touchbar), za sto kandel svetlejšem zaslonu (500 namesto 400, oboje pa je odlično) ter boljših zvočnikih in mikrofonih. Za dobrih tristo evrov več. Hlajenje z ventilatorji verjetno pomeni, da bo Pro lahko resne zmogljivosti ohranjal pri dlje trajajočih opravilih, denimo zapisovanju videa 4K, kjer bo Air najbrž moral upočasnjevati procesor, da se ne bi pregreval. Nimamo pa podatka, ali M1 v obeh računalnikih sicer teče pri enaki frekvenci ali je že v osnovi v Pro-ju nekoliko bolj »navit«. Poleg povečanja zaslona so se v Applu vsaj za zdaj odrekli tudi dodajanju podpore za dotike. In zanimivo je, da v ponudbi ostajajo modeli z Intelovimi procesorji – z višjimi cenami.

Mac Mini

Namizni Mini je edini od trojice, ki je doživel pocenitev tudi pri izhodiščni ameriški ceni, saj se bo tamkaj začel pri 700 dolarjih (brez davka). V Nemčiji se to preobrazi v malo manj kot 780 evrov, pri čemer je tudi tu osnovna konfiguracija 8/256 GB. Prav tako kot Pro ima Mini ventilator in dva priključka Thunderbolt 4 (USB-C), s čimer lahko denimo prikazuje sliko na dveh monitorjih z ločljivostjo 6K. Nasploh v Applu trdijo, da se ta Mac lahko po zmogljivostih zoperstavi veliko večjim in dražjim PC-jem.

Marsikaj glede novih Applovih računalnikov še ostaja neznanka, ne samo resnične zmogljivosti, temveč tudi združljivost s programsko opremo in še kaj. Bodo pa novinci lahko poganjali aplikacije z iPhona in iPada.

The post Macbook Air, Macbook Pro in Mac Mini za začetek Applovega prehoda na uporabo lastnih procesorjev appeared first on Tehnozvezdje.

Prehod z Intelovih na svoje procesorje pri računalnikih Mac je Apple oznanil na junijskem dogodku, prvem iz letošnje serije spletnih prenosov, ki je nadomestil siceršnjo konferenco WWDC. Takrat so tudi napovedali, da prvi model na novi osnovi lahko pričakujemo še letos. Obenem pa tudi še kakšnega z Intelovim procesorjem, saj ti ne bodo kar tako izginili iz ponudbe in prodaje, pa tudi ne iz podpore, kar bo seveda še toliko bolj pomembno za vse uporabnike, ki jim ti računalniki predstavljajo nezamenljiva delovna orodja. Vse od junija sem pa ni bilo nikakršnih zanesljivih špekulacij, kaj in kdaj dejansko namerava Apple najprej predstaviti in poslati v trgovine na novi platformi. Največkrat so poznavalci razmer omenjali ali reinkarnacijo Macbooka z 12-palčnim zaslonom ali Macbooka Air z drugačnim procesorjem. Toda slišali smo lahko tudi ugibanja o Macbookih Pro, tako s 13- kot s 14-palčnim zaslonom ter namiznih modelih iMac in Mac Mini.

Zdaj Bloombergov novinar Mark Gurman, eden najbolj znanih in zanesljivih med tistimi, ki razkrivajo prihajajoče novosti z jabolčnim znakom, napoveduje Macbooka Air ter Macbooka Pro. Po njegovih besedah ta čas že izdelujejo Macbook Air ter 13- in 16-palčni Macbook Pro z novimi procesorji. Manjša dva, tako Gurman, sestavljajo v tovarnah podjetja Foxconn (Hon Hai), in ta dva sta v proizvodnem procesu nekoliko dlje, zato naj bi ju skoraj zagotovo predstavili prihodnji teden. Večji Macbook Pro pa nastaja v tovarnah podjetja Quanta Computer in ta proizvodnja nekoliko zaostaja, a še vedno bi lahko na predstavitvi napovedali tudi ta model, vendar verjetno z malce kasnejšim datumom začetka prodaje. Zelo verjetno pa Apple ne bi pripravil dogodka že v začetku novembra, če ne bi nameraval še ta mesec začeti prodaje novih prenosnikov.

Tako Air kot oba Pro-ja naj bi bili sicer identični poznanim modelom z Intelovimi procesorji, vendar z zamenjanim silicijem. Ta bo tako po Gurmanovih napovedih kot tudi po predvidevanjih drugih poznavalcev temeljil na »procesorju« A14 Bionic, ki že poganja družino telefonov iPhone 12 in tablico iPad Air. Bo pa čip v računalnikih skoraj zagotovo deloval pri višjih frekvencah, ker bodo inženirji lahko zagotovili boljše hlajenje (verjetno še vedno brez ventilatorjev), morda bo imel celo več jeder, pa tudi zmogljivejši grafični del. Medtem ko bodo verjetno deli za umetno inteligenco, za varno shranjevanje občutljivih informacij in ostali identični, kot jih poznamo z mobilnih naprav.

Apple je junija bolj v marketinščini pojasnil, čemu sploh ta sprememba. Kot poudarja analitik Patrick Moorhead, bo zdaj čas za podrobnejšo razlago, kaj sprememba procesorjev prinaša. V čem bodo zaradi nje na boljšem končni uporabniki. Med možnostmi so daljše trajanje baterije, popolna tišina pri delovanju računalnikov, stalna povezanost v mobilna omrežja, še boljša integracija z mobilnimi napravami in seveda tudi nižje cene, kajti Apple naj bi pri vsakem posameznem računalniku znižal stroške za sestavne dele za sto do dvesto evrov.

Potem bodo pomembni še vidiki, kot so združljivost obstoječih programov in zunanje strojne opreme z novo platformo, spremembe – tako pozitivne kot negativne – za razvijalce programov, konkretnejša časovnica celotnega prehoda, ki naj bi trajal dve leti, in še kaj.

Poleg novih Macbookov bi lahko Apple v torek obelodanil še kakšno novost. Med kandidati so denimo »ploščice« AirTags, ki bodo pomagale pri natančnem lociranju izgubljenih naprav znotraj stanovanja. Seveda tistih naprav, ki že imajo čip za brezžično oddajanje na ultraširokem območju (ultra-wideband). Tak je denimo iPhone 12, zvočnik Homepod Mini, verjetno bo tudi daljinski upravljalnik prihodnjega modela predvajalnika Apple TV (tudi ta se lahko prikaže v torek), pa najbrž kar večina prihajajočih Applovih naprav. Med kandidati za skorajšnjo predstavitev so še čezušesne slušalke Airpods Studio in (znova) posodobljeni iPad Pro, a po nekaterih informacijah bi lahko oboje pri Applu zamaknili v pomlad.  

The post Prihodnji teden prihajajo Macbooki z Applovim procesorjem, toda kateri? appeared first on Tehnozvezdje.

»Danes je zgodovinski dan za Mac,« je zažgolel prvi mož Appla Tim Cook. »Pri tem izdelku so bile vedno v ospredju inovacije. Da ga bomo lahko še izboljšali in ga povzdignili na višji nivo, bomo izvedli prehod na lastne procesorje,« je potem naznanil. Lastni procesorji oz. Applov silicij so seveda čipi (sistemi na čipu) na osnovi referenčne arhitekture britanskega podjetja ARM, ki jo potem Applova ekipa inženirjev prilagodi po svoje. Podobno kot Qualcomm razvija procesorje Snapdragon ali Huawei svoje Kirine. Poznamo jih pod oznakami s črko A, številko in še kakšno dodatno črko ali besedo. Denimo v zadnjih telefonih iPhone teče A13 Bionic, za demonstracije med sinočnjo predstavitvijo in tudi za referenčni računalnik, ki ga bodo ponujali razvijalcem, pa so izbrali A12Z iz iPada Pro.

Vodja razvojne ekipe Johny Srouji je pojasnil, da so od A4 do A13 zmogljivosti povečali za faktor sto in da so se doslej z Intelovimi procesorji večinoma srečevali z izbiro ali zmogljivosti ali učinkovitosti. Cilj pa je seveda imeti oboje – procesor, ki je zmogljiv in hkrati porabi malo energije (ter s tem odvaja malo toplote). Zanimivo je sicer, da so pretežno govorili o zmogljivostih, o tem, kako bodo prihodnji računalniki hitri in boljši, nič kaj pa niso omenjali avtonomije baterije. Morda samo nočejo ustvarjati nerealnih pričakovanj, morda pa se preprosto zavedajo, da tudi s svojimi procesorji, če želijo biti na zmogljivostnem nivoju Intelovih ali višje, ne bodo mogli z enim polnjenjem ponuditi kaj dosti več kot zdaj.

V Applu trdijo, da je prevesti program z arhitekture x86 na ARM oz. njihovo novo platformo stvar »nekaj dni«, pripravili so tudi ustrezno orodje zato znotraj razvijalskega okolja Xcode. Nekatera največja programerska podjetja (Adobe, Microsoft) po Applovih zagotovilih že delajo na prenosu in optimizaciji ključnih programov (CC Suite, Office) v novo okolje. Prav tako naj bi bili že prilagojeni Applovi programi, vključno s Final Cut Pro in ostalimi za profesionalno uporabo. Obljubljajo tudi, da bodo aplikacije za iPhone in iPad tekle neposredno, brez prevajanja. Pri čemer so seveda lahko izpustili določene »umazane« podrobnosti in postavlja se vprašanje zaslona na dotik, ki ga doslej ni imel noben od računalnikov v liniji Mac. Se morda glede tega obeta sprememba? Ob tem so z različico MacOS Big Sur izgled zelo približali tistemu v sistemu iPadOS. Za programe, ki ne bodo prilagojeni za ARM, pa bo na voljo emulator Rosetta 2, na podoben način kot je bil ob prehodu s procesorjev PowerPC na Intelov silicij.

Razvijalski računalnik bo Mac Mini z omenjenim procesorjem A12Z, 16 GB pomnilnika in 512 GB diska SSD. Možno si ga bo izposoditi za 500 dolarjev, ne bo pa se ga dalo obdržati po koncu »prehodnega obdobja«. Za namizni računalnik in za znan procesor obstaja dobra razloga. Lahko se bodo pojavili »benchmarki«, vendar nihče ne bo mogel zares špekulirati o tem, kakšne hitrosti v primerjavi z Maci z Intelovimi procesorji bodo ponujali novi modeli. Poleg tega pa, ker računalnik ne bo Macbook, prav tako ne bo nikakršnih ugibanj o avtonomiji. Vse to bomo izvedeli šele, ko bodo na trg prišli prvi modeli z novimi čipi, kar se bo po Cookovih besedah zgodilo še letos. Po nekaterih neuradnih napovedih bi to lahko bili namizni računalniki iMac in prenosniki Macbook Pro (s 13- ali 14-palčnim zaslonom). Prvih Apple ni posodobil že celo večnost, druge pa je kljub drugačnim špekulacijam pustil v »starem« ohišju. In morda bo pri obeh povsem posodobljena zunanjost dodaten promocijski faktor, še posebej, če se bo izkazalo, da zmogljivosti niso čisto take, kot jih Apple obljublja.

Celoten prehod bo sicer trajal dve leti in v tem času bo Apple, tako Tim Cook, predstavil tudi še nekaj novih Macov z Intelovimi procesorji. Podpiral pa naj bi te računalnike »še leta«. Seveda pa lahko ugibamo, ali množina pomeni dve, tri, šest ali deset let.

The post Dve leti za Applov prehod na lasten »silicij« appeared first on Tehnozvezdje.