Applu je končno kapnilo, da brez miške in dobre tipkovnice ne gre
Matjaž Ropret 19. marca 2020 ob 06:47

Steve Jobs tega ne bi nikoli blagoslovil, v to sem prepričan, toda Applova kapitulacija glede kazalke na iPadu je brez dvoma prava odločitev. Kot je tudi prehod nazaj na klasičen mehanizem tipkovnice s tistega ekstra nizkega, ki se je kvaril in ni ponujal dobrega občutka med tipkanjem, saj tipke skorajda niso imele hoda. Nova iPad Pro in Macbook Air imata še nekatere druge pomembne novosti, prenosnik pa med drugim tudi nižjo začetno ceno (z dvakratno količino diska), torej gre vse skupaj v pozitivno smer. 

Macbook Air je še vedno tisti od obeh računalnikov, ki bo imel boljšo prodajo, ne glede na ves marketing, kaj se da početi s profesionalno tablico. Nova izdaja vstopnega Applovega prenosnika bo tudi ponujala bistveno boljšo vrednost, saj bo poleg dejansko uporabne tipkovnice, ki ji Apple marketinško pravi kar “čarobna” (Magic Keyboard), imel že v osnovi 256 GB diska SSD in hitrejše procesorje. Na prvi pogled je vsaj pri najcenejši izvedbi procesor “slabši”, saj je Core i3 namesto i5, vendar ta oznaka ne pove vsega. Vsi procesorji v prejšnjem Macbooku Air so bili izvedbe Y osme generacije s klasičnim grafičnim jedrom UHD (617). Tokrat sicer še ni povsem jasno, ali so čipi znova ultravarčni Y ali morda vendarle klasični prenosniški U oz. podobni iz desete generacije z nekoliko drugačno oznako (npr. i5-1035G4). Vsekakor pa imajo skoraj dvakrat zmogljivejšo grafiko Iris Plus. Te Intel ne vgrajuje v procesorje Y, vendar so za Apple običajno sestavili nekaj po posebnih željah in tako je verjetno tudi tokrat. Začetni i3 je dvojedrni, medtem ko imata i5 in i7 po štiri jedra.

Zraven je še podpora za hiter prenos podatkov Thunderbolt 3 čez priključek USB-C. Tako je mogoče priključiti več monitorjev ali pa zunanjo grafično kartico in s tem bi bil lahko celo ta ultralahek prenosnik primeren za priložnostno montiranje videa ali igranje iger, če le hlajenje zdrži napore. Na pogled je sicer povsem enak kot prej, tudi glede zaslona ni sprememb, biometrično avtentikacijo pa še naprej zagotavlja čitalnik prstnih odtisov. Vstopna različica bo predvidoma stala 1249 evrov (zdaj 1349), za i5 in 512 GB bo treba dodati še tristo evrov, približno toliko pa tudi za skok naprej na i7 in 16 GB pomnilnika (namesto 8 GB). 

Pri novem iPadu Pro je pravzaprav glavna novost v programski opremi in zunanjem dodatku. V iPadOS prihaja kazalka (“kurzor”) ter podpora za sledilno ploščico in miško, posebej (za tristo evrov!) pa bodo prodajali ovitek s tipkovnico, ki bo imel tudi sledilno ploščico. V Applu se dolgo niso hoteli strinjati z mano in še marsikom, ki jim je leta poskušal dopovedati, kaj manjka iPadu, da bi bil res uporaben za resno delo. Pa naj bo to urejanje besedila, vnašanje člankov, delo s tabelami, programiranje ali karkoli drugega. Brez kazalke ali kakšnega drugega načina za označevanje in premikanje objektov naokrog pač ne gre. Lahko bi to zagotovili tudi s pisalom, če bi mu dali tipki, kot ju ima miška (za izbiranje in za možnosti), in omogočili pravi “vleci in spusti”. Toda kazalka je seveda še boljša rešitev. Bo zaradi tega iPad postal Macbook? Mislim, da ne, še vedno bo imela vsaka od teh naprav svoje prednosti in svoje slabosti. Bodo pa tega deležni tudi nekateri ostali iPadi, ne zgolj Pro. 

Ostale posodobitve so sicer procesor A12Z Bionic, ki ima kar osem jeder, pa fotoaparat z dvema objektivoma (verjetno enak kot pri iPhonu 11), kar pet mikrofonov in LIDAR. To je naprava, ki meri razdaljo do predmetov (največ 5 m) in to počne ogromnokrat v sekundi ter izjemno hitro. LIDAR je ena ključnih naprav pri večini samovozečih avtov, da imajo ti dobro predstavo, kaj je v njihovi okolici. Pri iPadu pa bo služila predvsem za aplikacije, povezane z dodano oz. Obogateno resničnostjo. Začetna cena za iPad Pro bo še naprej 949 evrov, toda shrambe bo 128 GB namesto prejšnjih rahko skopuških 64 GB. Podvojitve velikost diska je bil deležen tudi namizni računalnik Mac Mini, ki pa v vseh drugih vidikih ostaja enak.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

  

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja