Procesor Kirin 990: Integriran 5G modem in »nadgradnja« zmogljivosti lanskega modela
Marjan Kodelja 6. septembra 2019 ob 11:30

V naslovu smo sicer uporabili besedo »procesor«, ker večina tako razume osrednjo komponento pametnega telefona, ki je njegovo srce in hkrati motor, čeprav tehnično ni pravilno. Prav bi bilo sistem na čipu (SoC), kajti v čipu so procesor, grafični procesor, procesor za obdelavo signalov slikovnih tipal, predpomnilnik, cela četica komunikacijskih vmesnikov in še kaj.

Huaweiev sistem na čipu Kirin je eden izmed treh primernih za premijske modele pametnih telefonov. Pred enim letom so na berlinskem sejmu IFA predstavil Kirin 980, ki med drugim poganja tudi trenutno najbolj zmogljiva telefona P30 in P30 Pro. Danes pa na istem mestu Kirin 990 oziroma različico Kirin 990 (5G), ki je namenjen naslednji generaciji premijskih pametnih telefonov. Prvi bo Mate 30 Pro, katerega predstavitev bo čez dober teden kljub nejasnosti glede dovoljenja za uporabo Googlovih storitev in aplikacij. Težave so posledica trgovinske vojne med Kitajsko in Združenimi državami, v kateri se je Huawei kot eno večjih kitajskih tehnoloških podjetij znašel v navzkrižnem ognju. Kakorkoli se bo zaplet na koncu razrešil, ne bo vplivalo na dejstvo, da sistem na čipu Kirin 990 sodi med le tri primerne za najboljše pametne telefone.

Tu v Berlinu je Samsung napovedal integracijo modema za omrežje 5G v procesor Exynos 980 (8 nm), katerega proizvodnjo nameravajo zagnati še pred koncem tega leta. Integracija ima več prednosti. Ker je model del sistema na čipu, ne zaseda prostora na plošči z elektroniko, komunikacije z drugimi komponentami so hitrejše, modem pa je tudi energijsko učinkovitejši. To so tudi razlogi, da je Huaweiev modem omrežja 5G integriral že sedaj, saj je sestavni del Kirina 990 (5G). Je tudi prvi polno frekvenčni, ki podpira nesamostojno (NSA) in samostojno (SA) arhitekturo omrežja ter frekvenčni in časovni duplex; FDD oziroma TDD. V smeri k uporabniku doseže hitrost 2,3 Gb/s v smeri k uporabniku ter 1,25 Gb/s v obratni smeri.

Enota za nevronsko procesiranje odgovorna za zmogljivosti umetne inteligence, ima dve večji in eno manjše jedro arhitekture De Vinci. Večje jedro dosega odlične zmogljivosti in energijsko učinkovitost med visoko obremenitvijo, malo pa odlikuje nizka poraba energije. Enota zato nudi 5-krat višjo zmogljivost in 8-krat višjo energijsko učinkovitost od drugih podobnih enot za podporo umetne inteligence. Različica Kirin 990 (brez modema 5G) pa naj bi imela samo eno jedro nevronske enote.

Osrednji procesor ima dve veliki (2,86 GHz) in dve srednje veliki jedri (2,36 GHz) prilagojeni na osnovi Cortex-A76 ter štiri manjša jedra (1,95 GHz) na osnovi Cortex-A55. Zmogljivosti enega jedra so izboljšane za 10, več jedrne pa za 9 odstotkov. Zaradi optimizacije delovanje je boljša tudi energijska učinkovitost. Ultra velika jedra porabijo 12 odstotkov manj, velika 35 in majhna 15 odstotkov. Grafični del pa vključuje šestnajst jedrni grafični procesor Mali-G76 GPU in predpomnilnik na sistemski ravni, ki z izvajanjem pametne porazdelitve učinkovito prihrani pasovno širino in zmanjša porabo energije. V primerjavi z drugimi vodilnimi sistemi na čipu Kirin 990 (5G) izboljšuje zmogljivost grafične obdelave za 6 odstotkov, pri 20 odstotkov boljši energijski učinkovitosti.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Kar zadeva fotografijo, Kirin (5G) ponuja povsem nov procesor za obdelavo signalov slikovnih tipal (ISP 5.0). S preverjanjem skladnosti blokov in 3D filtriranja (BM3D) doseže profesionalno raven strojnega zmanjševanja digitalnega šuma, ki zagotavlja ostrejše slike ter video posnetke tudi v slabših svetlobnih razmerah. Sprotna obdelava videa v realnem času s pomočjo umetne inteligence pa prilagaja barve sličice za sličico in zagotavlja kinematografsko izkušnjo. Procesor za obdelavo signalov ISP 5.0 izboljša hitrost obdelave za 15 odstotkov pri 15 odstotkov izboljšani energijski učinkovitosti, odstranjevanje šuma v fotografijah je učinkovitejše za 30 odstotkov, v videu pa za 20.

OPOMBA: Podatki in rezultati testov so pridobljeni v internih laboratorijskih testih Huaweia.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja