Kar 48 mesecev nespremenjene, enotne cene je osrednja novost edinstvene ponudbe, ki jo na slovenskem trgu predstavlja Telekom Slovenije. V času od 1. aprila do 30. aprila 2026 novim naročnikom gigabitnih mobilnih paketov Naj in SUPR nudi ekskluzivno akcijo, ki zagotavlja dolgoročno stabilnost in predvidljivost stroškov. Novost prinaša tudi izjemne finančne učinke, saj lahko naročniki v obdobju 48 mesecev prihranijo do 720 evrov.

V sklopu te izjemne ponudbe cena mobilnih paketov Naj z ugodnostjo Poveži in prihrani znaša zgolj 13,99 evra na mesec. Ta velja za tiste uporabnike, ki so hkrati naročniki fiksnih storitev Telekoma Slovenije in imajo skupni račun. Za ostale nove naročnike so mobilni paketi Naj na voljo po akcijski ceni 18,99 evra na mesec. Mobilni paket SUPR je novim naročnikom prav tako na voljo po enotni ceni 13,99 evra mesečno. Ta akcijska ugodnost v obliki popusta na redno mesečno naročnino velja 48 mesecev tako za zasebne kot za poslovne uporabnike, pri čemer je pogoj za prejem te ugodnosti sklenitev naročniškega razmerja s 24-mesečno vezavo.

Katja Šajnovič, direktorica Razvoja poslovanja v Telekomu Slovenije, ob predstavitvi nove ponudbe poudarja: »Ker razumemo potrebo uporabnikov po stabilnosti, smo se odločili za uvedbo ugodne akcijske cene za nove naročnike najbolj priljubljenih mobilnih paketov Naj in SUPR. Paketi Naj so že tradicionalna, prva izbira uporabnikov, sedaj pa jih z elementom dolgoročne garancije še izboljšujemo. Več kot milijon mobilnih uporabnikov že zaupa najboljšemu omrežju v Sloveniji, s to ponudbo pa jim zagotavljamo popolno predvidljivost.«

Naročnikom paketov Naj in SUPR je na voljo gigabitno mobilno omrežje Telekoma Slovenije, ki nudi 99-odstotno pokritost s 5G tehnologijo. Zanesljivost in kakovost omrežja Telekoma Slovenije potrjujejo tako neodvisne tehnične meritve kot mnenja uporabnikov. Meritve Ookla Speedtest Intelligence za drugo polovico leta 2025 so znova pokazale visoko hitrost, odzivnost in zanesljivost omrežja, za kar je Telekom Slovenije na dogodku Mobile World Congress 2026 v Barceloni prejel pet priznanj: za najboljše, najhitrejše in najbolje pokrito mobilno omrežje ter za najboljšo mobilno gaming in video izkušnjo. Poleg tehničnih meritev pa omrežje Telekoma Slovenije kot najboljše v slovenskem prostoru ocenjujejo tudi sami uporabniki.*

Vse podrobnosti ponudbe so objavljene na www.telekom.si.

The post Telekom Slovenije z garantirano ceno mobilnih storitev za kar 4 leta appeared first on Tehnozvezdje.

Od zmanjšanja emisij in povečanja uporabe obnovljivih virov energije do spodbujanja enakosti spolov in odgovorne nabave je Skupina je tudi v letu 2024 nadaljevala z vključevanjem trajnostnih načel v svoje poslovanje, organizacijsko kulturo in vrednostno verigo. V letu 2024:

• je 61 odstotkov porabljene električne energije izhajalo iz obnovljivih virov,
• so se emisije obsega 1 in 2 zmanjšale za 52 odstotkov v primerjavi z letom 2020,
• se je indeks učinkovitosti omrežja (Network Efficiency Index) izboljšal za 13 odstotkov,
• je 25 odstotkov opreme, nameščene pri uporabnikih, predstavljala prenovljena oprema,
• je bilo v okviru programov vračanja odslužene opreme zbranih več kot 2.300 kg e-odpadkov in več kot 1.500 pametnih telefonov.

United Group je prejela oceno A- organizacije CDP za področje podnebnih sprememb in bila uvrščena na CDP A-Listo za sodelovanje z dobavitelji, kar potrjuje njeno vodilno vlogo pri zmanjševanju emisij in vključevanju v vrednostno verigo.

Na družbenem področju je Skupina nadaljevala z vzpostavljanjem raznolikega, vključujočega in etičnega delovnega okolja:

• zabeležila je v povprečju 4-odstotno zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma v primerjavi s prejšnjim letom,
• v anketi Skupine o raznolikosti, enakosti in vključenosti (DEI) je sodelovalo več kot 8.000 zaposlenih.

V svoji dobavni verigi je United Group preverila več kot 3.200 dobaviteljev glede etične skladnosti in ocenila 366 dobaviteljev prve ravni (Tier 1) z vidika tveganj ESG. Omeniti velja, da je 70 % izdatkov za dobavitelje namenila podjetjem, podpisnikom Kodeksa ravnanja dobaviteljev Skupine, 28 % pa podjetjem, ki so se zavezala k znanstveno utemeljenim podnebnim ciljem.

»Naš napredek v letu 2024 odraža več kot le dosežene cilje. Odraža vrednote, za katere se zavzemamo,« je izjavila Miriam Di Traglia, izvršna direktorica za skladnost, tveganja in trajnost. »Naj gre za zmanjševanje emisij, spodbujanje enakosti ali krepitev etičnih standardov, osredotočeni smo na ustvarjanje resničnega, trajnega vpliva. Trajnost za nas ni trend. To je zaveza, vtkana v naš način delovanja in vodenja.«

Poročilo o trajnosti United Group za leto 2024 je na voljo tukaj.

The post Konkreten napredek na ključnih področjih appeared first on Tehnozvezdje.

Sodobni trg dela vse bolj potrebuje kadre, ki poleg tehničnega znanja obvladajo tudi mehke veščine, kot so sodelovanje, učinkovita komunikacija in sposobnost reševanja problemov. Z namenom približati te zahteve mladim in jim olajšati prehod v poklicno življenje, Telemach že tretje leto zapored izvaja program Job Lab – zaposlitveni laboratorij.

Udeleženci v okviru projekta razvijajo različne veščine, sodelujejo na delavnicah, se preizkusijo v reševanju resničnih poslovnih izzivov na hekatonih ter zaključijo izobraževanje s študijskim obiskom. Letos so poleg dijakov iz Novega mesta sodelovali tudi dijaki iz Šolskega centra Celje ter Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije v Ljubljani.

Zaključni obisk je dijakom omogočil vpogled v delovanje sodobnega podjetja znotraj telekomunikacijske panoge. Ogledali so si največji podatkovni center v državi, zaposleni Telemacha in United Clouda pa so z njimi delili vpoglede v izzive in priložnosti, ki jih ponuja delo v tehnološkem sektorju.

»Job Lab mladim omogoča neposreden stik s prakso, kar je ključnega pomena za samozavesten začetek kariere. Ponosni smo, da jim lahko pomagamo pri razvoju znanj in spretnosti, ki jih bodo potrebovali v prihodnosti,« je ob zaključku tretje izvedbe projekta dejala Greta Šter, vodja korporativnega komuniciranja in odnosov z javnostmi pri Telemachu Slovenija. Dodala je še: »Projekt bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu ter še okrepili sodelovanje s šolami in dijaki, saj je povezovanje z mladimi temelj za razvoj prihodnjih strokovnjakov v tehnologiji.«

Zadnje dejanje letošnje izvedbe je predstavljal študijski obisk dijakov Šolskega centra Novo mesto, ki so si ogledali sedež podjetja Telemach in razvojni center United Cloud. V treh letih je Job Lab dosegel več kot 700 dijakov, v tem času pa je bilo izvedenih 60 delavnic po različnih krajih Slovenije.

The post Več kot 700 dijakov v treh letih sodelovalo v projektu Job Lab appeared first on Tehnozvezdje.

Pomembnejši mejniki T-2:

Miroslav Štravs je svetovalec za regulativo, varnost in strateške naloge v T-2. V podjetju je 12 let, nekaj let je bil član poslovodstva, toda zraven je skoraj od začetka, saj je bil pred tem direktor oz. tehnični direktor glavnega tehnološkega partnerja. Zato dobro pozna zgodovino tega operaterja, aktualnosti in načrte za prihodnost. Z njim smo preleteli nekatere najpomembnejše mejnike in odločitve v teh dveh desetletjih ter tisto, kar je za uporabnike pomembno danes.

Ob tem ne moremo povsem mimo zahteve za stečaj, doslej že četrte, ki jo je pred približno mesecem dni vložil Slovenski državni holding (SDH). Sodišče po ugovoru T-2 o njej še ni odločilo (ali pa morda je, vendar informacija o odločitvi še ni prišla v javnost), vendar to mora storiti kmalu. Potem bomo vedeli, ali bo lahko podjetje normalno poslovalo naprej ali se bo morda nad njim res začel stečajni postopek in ga bo upravitelj poskušal prodati (SDH naj bi bil za prodajo v celoti). Vse skupaj sicer izvira iz 120 milijonov evrov posojila za gradnjo optičnega omrežja pri konzorciju bank pod vodstvom NLB iz l. 2007, ki ga slednja v postopku prisilne poravnave T-2 ni prijavila kot terjatev. Ta je nato prešla pod SDH, vendar v T-2 vztrajajo, da je terjatev SDH neupravičena in zastarana. V dodatne podrobnosti se tu ne bomo spuščali in bomo najprej počakali na odločitev sodišča. Zdaj pa se posvetimo pogovoru o zgodovini in aktualnih izzivih T-2.

Kaj je po vašem mnenju tisto, kar je T-2 v teh dveh desetletjih najbolj zaznamovalo? S čim se je ta operater profiliral na trgu, kaj naročniki najbolj cenijo pri njem?

V začetkih T-2 se je pri gradnji omrežij ravno povsod uveljavljal princip vse-IP, torej vse telekomunikacijske storitve prek internetnega protokola, to je pomenilo veliko lažji vstop na trg. Telefonske storitve je bilo denimo namesto z velikim številom central mogoče zagotavljati z nekaj strežniki za celotno Slovenijo, storitve pa vzpostaviti zelo hitro ter razmeroma poceni. Iz tega izhaja poudarek na tehnološki naprednosti, ki smo ga po mojem mnenju skozi teh 20 let dobro vzdrževali. Druga močna stran T-2 je seveda IP-televizija in enostavnost njene uporabe. Storitve so bile ravno zaradi teh izhodišč odlične in njihove cene konkurenčne. T-2 pa je posledično operater z najvišjo lojalnostjo naročnikov na slovenskem trgu.  

Na začetku ste vendarle morali uporabiti obstoječe Telekomovo bakreno omrežje, kje ste videli svojo prednost?

Ugotovili smo tudi, da je bakrena zanka v Sloveniji dokaj kratka, kar je omogočilo uporabo tehnologije VDSL. Takrat so jo uporabljali zgolj operaterji na Japonskem in v Južni Koreji, celotna Evropa pa ADSL, ki je omogočal prenos podatkov na daljših razdaljah, a posledično z nižjimi hitrostmi. Tako smo s korejsko tehnologijo takrat vzpostavili omrežje VDSL in se profilirali kot operater s hitrim in zanesljivim dostopom do interneta. Prvi naročniki so bili priklopljeni novembra 2005. Zaradi večjih kapacitet se je vodstvo odločilo tudi za gradnjo lastnega optičnega omrežja, ki se je začela novembra 2004.

VDSL je bil dobra začetna popotnica, vendar brez optičnega omrežja, četudi je gradnja pustila hude finančne posledice, verjetno ne bi mogli tako hitro rasti?

Slovenski trg je takrat potreboval nekaj novega in T-2 je to ponudil. Konec 2006 so bili na optično omrežje priključeni prvi naročniki v Kranju, gradnja pa se je nadaljevala in ta infrastruktura T-2 danes tudi omogoča, da (tehnološko) konkurenčno posluje. To pa je spodbudilo tudi konkurenčni boj, Telekom Slovenije je začel s širitvijo optičnih omrežij, česar verjetno ne bi storil, če ga ne bi spodbudil T-2.

Verjetno bi, vendar kasneje.

Morda. Se je pa takrat začelo tudi nekoliko nepotrebno podvajanje priključkov na določenih območjih, medtem ko so druga ostajala brez. Kljub vsemu konkurenčnemu pritisku imamo še vedno najvišji tržni delež na optičnih priključkih, ta čas približno 34 odstotkov. Pri čemer s svojim omrežjem pokrivamo 25 odstotkov slovenskih gospodinjstev.

Ta čas je optika na voljo približno 60 odstotkom gospodinjstev. Koliko mislite, da se bo ta odstotek še povečal?

Mislim, da bo v doglednem času šlo na 100 odstotkov. Seveda s pomočjo države in njenih razpisov za izgradnjo odprtih širokopasovnih omrežij na področjih, ki za operaterje niso komercialno zanimva.

Kolikšna je zdaj hitrost dostopa do interneta, ki jo naročniki hočejo ali zahtevajo?

Mislim, da na optiki je minimum 100/100, mogoče 150 Mb/s.  Seveda nekateri hočejo 250 megabitov in več. Vendar je večini dovolj, da se vsebine hitro nalagajo in da je slika visoke ločljivosti pri televiziji in pretočnih video storitvah lepa

Kolikšen pa je odstotek tistih, ki hočejo gigabitno hitrost?

T-2 je prvi ponudil gigabitno hitrost, ki je bila takrat skoraj nepredstavljiva. Danes ponujamo vse do 2,5 Gb/s, seveda z drugačno, bistveno sodobnejšo tehnologijo kot nekoč, pretežno za večja podjetja in posamezne zelo zahtevne stranke. Sicer pa povpraševanje po gigabitnem dostopu do interneta hitro raste in tovrstnih naročnikov je že več kot tisoč.  

Odločitev za tehnologijo IP TV je bila verjetno vsaj do neke mere tvegana, čeprav je v enako smer približno istočasno šel tudi Telekom Slovenije. Medtem ko drugi operaterji v okolici in nasploh v Evropi niso razmišljali podobno.

Že začetna ugotovitev je bila, da je tehnologija bolj perspektivna kot DVB-C. Pričakovali smo namreč, da bo televizija šla v smer interaktivnosti. Takrat so bili povsod začetki, nihče ni zares vedel, v katero smer bo šlo. Kabelski operaterji, ki so stavili na DVB-C, so bili še vedno zelo močni. Odločitev je bila tvegana, vendar so se predvidevanja izkazala za pravilna.

Slovenija je bila glede tega precej edinstvena, nikjer drugje v okolici se IP TV ni uveljavil na podoben način.

Zelo edinstvena. Zdaj je penetracija IP TV 60-odstotna, šlo je v to smer, ne glede na to, da imamo enega močnega kabelskega operaterja, ki se še vedno drži tehnologije DVB-C, četudi jo kombinira z internetno. Bistveno za uspeh naše storitve IP TV, je uporabniški vmesnik. Enostaven, intuitiven in odziven.

Razvoj platforme za IP TV ste zaupali dokaj neizkušenemu podjetju (Fora), niste je kupili iz tujine ali najeli kakega bolj znanega razvijalca.

Za večja tuja podjetja bi bil takrat T-2 obrobna stranska, morali smo najti partnerja, ki se nam je posvetil, razumel naše želje in bil dovolj fleksibilen, da jih je implementiral. Zanje je bila to poslovna priložnost in so jo dobro izkoristili. Marsikatera odločitev v preteklosti ni bila povsem enostavna, dolgo smo razmišljali in se pogovarjali, poskušali ugotoviti, v katero smer trg gre. Če gledam nazaj, bi težko rekel, da smo sprejemali napačne odločitve.

Kaj še snujete na televizijskem področju?

Nekaj zadev bomo letos dodali predvsem v luči večjih športnih dogodkov. Predvsem glede športnih statističnih podatkov, da bodo lahko gledalci dobili širši vpogled v samo dogajanje, ki jim ga komentatorji morda ne dajo vedno. Imamo še nekaj drugih idej, ki pa jih še ne bi razkrival.

Zdi se, da T-2 daje nekoliko manj poudarka pretočnikom kot nekateri drugi operaterji, ki tudi že ponujajo kak naročniški paket, v katerem so poleg dostopa do interneta le še pretočne vsebine, brez klasične linearne televizije.

Najbrž se bo trg res razvijal v smer pretočnih vsebin, te imamo vključene v svoje pakete, vsaj nekatere. Za druge pa lahko sklenejo dogovore zgolj večje mednarodne oz. globalne skupine, ne samostojni manjši operaterji kot je T-2, taka je realnost. Vendar po drugi strani linearna televizija ne upada tako, kot so morda predvidevale napovedi. Še vedno je najpomembnejša storitev in tudi generira daleč največ prometa v omrežju, še posebej, če ljudje gledajo z nekaj sekundami, minutami ali urami zamika, da gre k vsakemu posameznemu gledalcu samostojen tok podatkov. (Za program v živo se sicer uporablja način multicast, en podatkovni tok za vse gledalce. Op. u.)

Koliko je za slovenski trg zanimiv samostojen dostop do interneta? O tem pišemo že dolgo, nekateri ga pogrešajo, toda operaterji ga večinoma ne nudite ali pa je bistveno manj privlačen kot v »trojčkih« oz. »četverčkih.«

Četverček za operaterja predstavlja cenovno optimizacijo. To pomeni, da pri samostojnem internetnem priključku cena ne more biti enako ugodna. Koliko je potenciala, pa bi pa težko rekel, morda ga je nekaj med mladimi, ki se odločajo za pretočne storitve.

T-2 se je vedno bolj osredotočal na fiksno ponudbo, mobilna je bila nekako za zraven, ali je moje opažanje napačno?

Imamo samostojno mobilno telefonijo v ponudbi, res pa je naš poudarek na četvorčkih. Tudi tu je podobno kot samostojnim dostopom do interneta. In seveda razvijamo lastno mobilno omrežje, predvsem v določenih mestnih središčih.

Toda še vedno se v veliki meri zanašate na nacionalno gostovanje pri Telekomu Slovenije.

Vse manj. In ponekod že dosegamo boljšo uporabniško izkušnjo z lastnim omrežjem. Marsikje potrebujemo nacionalno gostovanje predvsem zaradi pokritosti s signalom znotraj stavb, zunaj nam omrežje 5G na frekvencah 2.300 MHz, nedavno smo bili uspešni na razpisu za dodaten frekvenčni spekter, omogoča zelo dobro pokrivanje in hitrosti. Seveda pa delamo na tem, da bi imeli bazne postaje postavljene čim bolj na gosto, da zmanjšamo primanjkljaj pri prodiranju signala v stavbe. Za prihodnje bi se želeli uporabo t. i. rezinjenja, ki ga omogočajo omrežja 5G, tudi pri nacionalnem gostovanju. Torej, da bi lahko pri drugem operaterju imeli določen sloj omrežja za ponujanje svojih storitev.

Kakšna je konkurenca na slovenskem telekomunikacijskem trgu?

Močna.

Torej je za konkurenčnost okolja bolje, če so štirje veliki operaterji, kot če bi bili trije?

Za naročnike je razvitost konkurenčnega okolja z več ponudniki več kot dobrodošla, vprašanje pa, če tudi za nas operaterje. To za nas pomeni, da se moramo boriti, da moramo biti inovativni, ves čas napredovati, vlagati v razvoj, v omrežje, v nove storitve. Tudi pravilno reagirati na poteze in akcije konkurentov, ki niso vedno najbolj racionalne. In pa iskati nove poslovne priložnosti.

Kje jih vidite?

Ena od njih so pametna mesta. Razvijamo platformo za ta namen, ki smo jo že vzpostavili v Kranju in Logatcu, zdaj pa še v Ljubljani, in jo bomo poskusili še kje, tudi v tujini. Na tej platformi lahko občine oz. lokalne skupnosti ponujajo svoje storitve, ki občanom olajšajo vsakdanje opravke, izboljšajo javni prevoz, poenostavijo komunikacijo z občino in podobno. Druga priložnost so pametne tovarne, osredotočamo pa se tudi na kibernetsko varnost naših naročnikov in razvijamo aplikacije za različne segmente uporabnikov, kot je najnovejša T-2 Varuh za starejše.

O čemer poslušamo že nekaj let, nasploh naj bi bila omrežja 5G še posebej primerna za uporabo v poslovnih okoljih, toda doslej veliko preboja na tej strani ni bilo.

Nekaj interesa v podjetjih je, pri nekaterih storitve testiramo in so rezultati ugodni. Tudi razpis Akosa za frekvence je pokazal, da zanimanje obstaja. Mnoga podjetja se tudi zavedajo, da denimo Wi-Fi ni idealna tehnologija za povezovanje množice naprav, da je treba uporabiti nekaj bolj zanesljivega in skalabilnega. Poleg tega zdaj lahko praktično vse, kar potrebujemo za zagotavljanje omrežja znotraj podjetja oz. njegovih proizvodnih prostorov spravimo v srednje veliko omaro. To je lahko zelo primerna in tudi cenovno ugodna rešitev. Premike v tej smeri pričakujemo v kratkem.

The post INTERVJU Miroslav Štravs o dveh desetletjih operaterja T-2 appeared first on Tehnozvezdje.

Omenjeni organizaciji trdita, da operaterji neupravičeno, celo nezakonito, enostransko spreminjajo pogodbene pogoje, ki jih podpišejo naročniki. Med temi pogoji je tudi cena, ki jo zvišajo »brez vnaprej določenih razlogov in metodologije za njeno spreminjanje.« Kar da so konsistentno počeli vsaj od l. 2018 naprej. »Oškodovani« naročniki se lahko tožbam pridružijo na naslovu https://kolektivno-varstvo.si/#obrazec. Po ocenah VZMD jih je skoraj milijon in pol, vrednost oškodovanja pa več kot 250 milijonov evrov.

Ne da bi branil dobro stoječa podjetja, ki pogosto dvigujejo cene svojih storitev, se mi vseeno zdi smiselno izpostaviti dvoje. Odkar se je začelo obdobje divje inflacije in se je denimo hrana enormno podražila, so telekomunikacijski operaterji večinoma ohranjali cene na enakem nivoju, prav veliko podražitev nimam v spominu. Zviševanju cen naročnin brez konkretnejših pojasnil (še toliko manj vnaprejšnjih) in tudi razkrivanja metodologije oblikovanja teh zneskov pa smo priča vsepovsod. Ponudniki pretočnega videa ali glasbe, oblačnih shramb in mnogih drugih digitalnih storitev zgolj pošljejo obvestilo o novi ceni (niti ne napišejo, da je višja, pogosto se celo izognejo omembi besede cena). Če že kaj »pojasnjujejo«, potem v pravniški latovščini omenjajo spremenjene razmere na trgu, zavezanost h kar najvišji kakovosti storitve in podobno, češ da to upraviči višji znesek, kot smo ga plačevali pred tem. Enostransko? Zagotovo. Neupravičeno? Morda, težko je oceniti, ne poznamo dovolj dobro strukture ponudnikovih stroškov in vsega ostalega, kar vpliva na ceno za uporabnika. Nezakonito? Dvomim. Vsekakor sicer tudi neprijazno, vendar razen zamenjave ponudnika dosti drugih opcij po mojem videnju ne ostane.

V dveh primerih vidim osnovo za tožbo. Eden je, če ponudnik obljublja konkretno ceno za tako ali drugačno obdobje (npr. »doživljenjsko«, kar v praksi pomeni, dokler naročnik ne prekine pogodbe), a jo spremeni pred iztekom tega obdobja. Tak zajamčeni znesek se kdaj kje pojavi, a je dokaj redek. Bolj pogosta je denimo obljuba »polovičke« za prve naročnike ali kaj podobnega, kar ponudniku daje manevrski prostor za podražitve (kot denimo zdaj pri pretočniku SkyShowtime), saj lahko zviša ceno tudi tistim, ki plačujejo polovično naročnino, a hkratni (tehnično gledano) ne prelomi obljube.

Drugi primer so v Sloveniji zelo pogoste, praktično običajne dvoletne vezave na telekomunikacijske storitve. V zameno za popuste ter malo cenejše telefone in drugo opremo se naročniki obvežejo, da bodo dve leti pri izbranem operaterju. Pogosto celo morajo obljubiti, da ne bodo vmes zamenjali naročniškega paketa za cenejšega (ali pa bodo v tem primeru doplačali za »s subvencijo« kupljeni telefon). Toda operater lahko vmes n-krat zviša ceno, se denimo čez dva meseci odloči, da paket, na katerega je novačil nove naročnike, preprosto ukine in vse naročnike prestavi na drugega, dražjega. Lahko tudi obdrži paket, a mu pomembno skrči nabor storitev in količin. Z Marjanom sva že pisala, da pobuda ZPS, naj vezava velja tudi za operaterja, ima konkretno osnovo. Če jaz podpišem, da bom dve leti plačeval in ohranjal paket (ali kvečjemu šel na nivo višje), naj tudi za operaterja velja, da paketa (vsaj zame) vmes ne bo spremenil. Ne vsebinsko ne cenovno.

Vezave so največja prepreka za dobro delujoč trg tako telekomunikacijskih storitev kot mobilnih telefonov (slednje bomo tokrat pustili ob strani). Omejujejo prehajanje naročnikov k drugemu operaterju in slednjim omogočajo, da se trudijo bistveno manj, kot bi se morali, če bi lahko vsak uporabnik v vsakem trenutku odšel drugam. Ko je operater premamil posameznika v vezavo, je lahko bolj ali manj prepričan, da ga bo obdržal najmanj naslednji dve leti. Če le ne bo kakšnega prehuda ekscesa. Manjše neprijaznosti pa ljudje pogosto požremo in pozabimo. In če je storitev v redu, pogosto ne vidimo razloga za spremembe.

Seveda je mogoče zagovarjati tudi tezo, da ob štirih »velikih« operaterjih in nekaj nišnih – kar je v bistvu solidna izbira, mnoge precej večje države imajo manj konkurenčen trg – vsi dokaj hitro pridejo na vrsto oz. se uporabniki zgolj premikajo v krogu o enega k drugemu in to ne bi dosti spremenilo dinamike. Toda možen je tudi scenarij, v katerem bi bila eden ali dva mnogo uspešnejša od preostalih in bi tako kdo imel več spodbude, da izboljša svoj odnos do uporabnikov, prilagodi cene (navzdol), izboljša storitve.

Če ste s stanjem na trgu nezadovoljni in želite, da se kaj spremeni, prenehajte podpisovati vezave. V kolikor bi delež naročnikov z njimi upadel denimo pod polovico (s približno treh četrtin ali malo manj), morda celo na tretjino, bi to operaterje držalo v konstantni napetosti in borbi za uporabnike. Že leta je namreč celotno oglaševanje in »tekmovanje« v resnici zgolj potegovanje za tiste, ki se jim izteka vezava, in za one, ki stalno kolobarijo. Glavnina pa je dobesedno nepremična masa. Toda lahko bi bilo drugače.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Lahko se pridružite tožbi, a večji vpliv bi imelo, če bi nehali podpisovati vezave in pogosteje menjavali operaterje appeared first on Tehnozvezdje.

Nekateri se boste spomnili, kako je bilo v času planske ekonomije, v kateri ni bilo ne duha ne sluha o postulatih kapitalizma. Ne slabih in žal tudi ne dobrih. Da pa se delavsko ljudstvo ne bi upiralo, so bile nekatere dobrine smešno poceni. Med drugim »impulzi«, s katerimi so nam zaračunavali telefonske klice znotraj države. To seveda ni bilo všeč operaterjem, zato so jim pustili, da so zaračunali nadpovprečno veliko za klice v tujino. Tako ali tako so tja klicala podjetja ali sorodniki »gastarbajterev«. Podjetja so imela denar, zato jim je bilo vseeno, medtem ko se drugi državi niso niti malo smilili. Zgodovina se žal v manjši meri ponavlja. Evropski birokrati so zadnja leta močno stopili operaterjem na rep in jim omejili cene v gostovanju, toda obenem so bolj ali manj pustili pri miru cene, ki jih plačujemo, če iz domačega fiksnega ali mobilnega telefonskega omrežja kličemo v tujino.

Za klice izven domačega omrežja v omrežja držav Evropske unije od leta 2019 velja omejitev, da cena klica ne sme preseči 19 centov na minuto pogovora in 6 centov za kratko sporočilo (ceni sta brez davka). Ne zdi se veliko, a ne pozabite, da imate zelo verjetno mobilni paket z neomejenimi klici in kratkimi sporočili. Zaradi pravil gostovanja nastane paradoks. Ko ste doma, boste za klic ali sporočilo prijatelju na Nizozemskem plačali, medtem ko sta brezplačna, če gostujete v omrežju operaterja v državi članici Evropske unije. Še bolj »neumno« je naslednje. Obmejnim prebivalcem se bolj splača povezati na operaterja v sosednji državi, kadar želijo opraviti klic v tujino.

Trenutna regulacija cen klicev v tujino se izteče letos, a kot kaže, sprememb (še) ne bo. Obstoječa »pravila« bodo zgolj podaljšana, čeprav so problem omenili poslanci evropskega parlamenta v odboru za industrijo, raziskave in energetiko, ko so razpravljali o osnutku zakonodaje o gigabitni infrastrukturi (GIA), s katero želi Evropa poenostaviti, poceniti in pospešiti upravne postopke za izdajo dovoljenj ter zmanjšati birokratske ovire za operaterje in državne uprave, s čimer bi bil proces uvajanja omrežij gigabitnih hitrosti lažji in hitrejši. Predlagani akt, ki ga mora sprejeti še parlament, predno steče postopek harmonizacije nacionalnih zakonodaj, se tiče ukrepov, s katerimi želijo olajšati dostop do fizične infrastrukture, kot so zgradbe, strehe, fasade in ulično pohištvo, spodbujati skupno uporabo obstoječe fizične infrastrukture, kot so vodi, stebri, stebri, antenske instalacije, stolpi in druge podporne konstrukcije in skrajšati čas, ki ga imajo nacionalni organi za odločitev o izdaji dovoljenja, s štirih na dva meseca.

Cilj akta GIA je zagotoviti, da bodo do leta 2030 vsa gospodinjstva v EU imela dostop do fiksnih gigabitnih omrežij in da bodo vsa poseljena območja, vključno s podeželjem, pokrita s 5G, tako da nihče ne bo zapostavljen.

Naslovna fotografija Depositphotos

The post Ali operaterji uporabljajo socialistične metode? appeared first on Tehnozvezdje.

Telekom Slovenije je bil podeljen certifikat po opravljeni temeljiti oceni. Za organizacije, ki prejmejo to priznanje, certifikat simbolizira visoko raven poslovne odličnosti na področjih razvoja, skrbi za zaposlene in kadrovske politike. Prejetje certifikata potrjuje, da podjetje s praksami v kadrovski politiki izstopa na pozitiven način, kar ga uvršča med najbolj zaželene delodajalce.

Predsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Košak je ob tem dejal, da si prizadevajo ustvarjati spodbudno delovno okolje in ga neprenehoma izboljševati. Zelo jih zato veseli, kadar uspešnost prizadevanj potrdijo tudi referenčne mednarodne organizacije. Prejeto priznanje je zanje dodatna spodbuda za nadaljevanje aktivnosti skladno z vodiloma #vedno na boljše in #povezani.

Podjetja, ki se odlikujejo po inovativnih praksah na področju zaposlovanja, prejemajo certifikat Top Employer. Ta priznanja pripadajo organizacijam, ki soustvarjajo pozitivno delovno okolje in svojim zaposlenim omogočajo razvoj njihovega potenciala. Kar so ocenjevalci tekom certifikacije pri Telekomu Slovenije še posebej izpostavili.

Helena Lokar, direktorica upravljanja s kadri in splošnih zadev v Telekomu Slovenije ob tem poudarja, da certifikat potrjuje odličnost kadrovskih praks na mednarodnem nivoju, na kar so izjemno ponosni, ter je rezultat predanosti, zavzetosti in povezanosti zaposlenih. Izjemno pomembno je, da s skrbno izbranimi aktivnostmi ustvarjajo spodbudno in pozitivno delovno okolje in pri tem veliko pozornosti namenjajo kontinuiranemu izobraževanju, razvoju potencialov in kompetenc, pa tudi motiviranju, nagrajevanju in zadržanju zaposlenih ter privabljanju sodelavk in sodelavcev z novimi znanji.

Organizacija Top Employers Institut je v več kot 30 letih delovanja certificiral prek 2200 organizacij v 122 državah. Izvršni direktor David Plink ob tem poudarja, da izjemni časi iz ljudi in organizacij izvabijo najboljše. Temu smo bili priča v letošnjem procesu certificiranja najboljših delodajalcev. Podjetja in organizacije, ki so prejela certifikat, so dokazala, da skrbijo za razvoj in dobro počutje zaposlenih.

Telekom Slovenije se lahko pohvali še s certifikatom za Družini prijazno podjetje, Družbeno odgovornega delodajalca in zlatim certifikatom TOP investitor v izobraževanje. V panogi telekomunikacij velja za najbolj zaželenega delodajalca in se uvršča med najbolj priljubljene delodajalce v Sloveniji. Nudi številne priložnosti za osebni in karierni razvoj zaposlenih ter v dinamični panogi aktivno skrbi za nadgrajevanje njihovih kompetenc in pridobivanje novih znanj.

The post Že tretje leto zapored med najboljšimi delodajalci appeared first on Tehnozvezdje.

Razvoj kakovostnih kadrov za delovanje v hitro spreminjajoči se industriji zahteva aktivno sodelovanje gospodarstva in šolstva. Primer dobre prakse je povezava Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana (ŠC PET Ljubljana) s partnerjema T-2 in A1 Slovenija, ki sta znotraj šolskega centra odprla prvi interaktivni učilnici, ki dijakom približujeta svet telekomunikacij.

Učilnica, ki prikazuje delovanje optičnega omrežja, je nastala v sodelovanju s podjetjem T-2 in deluje kot laboratorij. V učilnici je tako vzpostavljena aktivno delujoča oprema, podprta z najsodobnejšimi telekomunikacijskimi storitvami. Osrednja enota sistema je centrala z vsemi pripadajočimi naročniškimi priključki in storitvami: VDSL2, FTTH, GPON in najnovejšim dostopovnim tehnološkim hitom XGS-PON, ki omogoča podatkovne hitrosti interneta do 10 Gbit/s. S področja storitev pa so dijakom v učilnici na razpolago izjemno hiter internet, storitve IP TV, storitve Wi-Fi 6 in storitve Wi-Fi 6 Mesh.

»Laboratorijska struktura je oblikovana na način, ki omogoča tudi simulacijo napak, do katerih prihaja v resničnosti, zato se lahko dijaki že v šolskem okolju seznanijo s procesi odprave napak.« Gorazd Penko, vodja verifikacijskega laboratorija pri T-2.

Sodobna učilnica, ki jo je opremilo podjetje A1 Slovenija, prikazuje delovanje in razvoj mobilnega omrežja v zadnjih 10 letih. Interaktivno učno okolje omogoča bazna postaja s svojimi ključnimi sestavnimi deli (moduli in antenami), ki so nameščeni na steno učilnice. Dopolnjujeta jo stenska infografika, ki na sistematičen način ponuja tehnično znanje o tehnologiji in ključnih sestavnih delih bazne postaje, ter interaktiven spletni tečaj o tehnologiji 5G, do katerega lahko dijaki dostopajo prek QR kode.

»Mladim, ki se izobražujejo na področju telekomunikacij, moramo omogočati, da že med šolanjem na različne načine pridejo v stik z najnaprednejšimi tehnologijami. Alen Šutej, vodja skupine za načrtovanje radijskega in dostopovnega omrežja pri A1 Slovenija.

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post A1 in T-2 pomagata izobraževati srednješolce appeared first on Tehnozvezdje.

Ob vsakem prehodu na naslednjo mobilno generacijo sem se naposlušal, da na novo opredeljujejo, česa so mobilna omrežja sposobna. 5G ni izjema, vendar pravijo, da gre tokrat zares. Zakaj? Na čem gradijo optimizem? Na tem, da naj bi prekinila uveljavljen pogled in omogočila gradnjo omrežij na podlagi konkretnih in med seboj zelo različnih potreb. Mišljena so zasebna mobilna omrežja, ki bodo fizično ali logično ločena od javnega in obenem vezana na podjetje, ki bo v njem prepoznalo prednosti. Pametna tovarna, pametna mesta, nadzor nad proizvodnjo in še veliko drugega. Marsikaj od tega je mogoče narediti z drugimi povezavami. Ožičena omrežja so hitra in varna, a manj prilagodljiva, brezžična omrežja Wi-Fi pa ovirajo težave s kapacitetami in zakasnitvenimi časi. 5G združuje prednosti obeh ter izniči njune slabosti, zato poleg umetne inteligence in industrijskih naprav interneta stvari velja za nekakšen temelj digitalne preobrazbe.

Javna mobilna omrežja so načrtovana za splošno uporabo, medtem ko zasebna upoštevajo specifične zahteve podjetja. Če potrebuje pokritost z mobilnim signalom globoko pod zemljo, potem bo operater željo izpolnil. V javnem omrežju takšne lokacije, kjer ni veliko uporabnikov oziroma se ti tam zadržujejo kratek čas, nikdar ne bodo v tolikšni meri pokrite. Poleg boljše pokritosti, zasebna omrežja odlikuje še združljivost s starejšimi omrežji (interoperabilnost), večje zmogljivosti, večja prilagodljivost in več varnosti, kajti če ni treba, potem podatki nikdar ne zapustijo okolja podjetja.

»Zasebna mobilna omrežja podjetjem v različnih vertikalah omogočajo prilagajanje komunikacijske infrastrukture glede na zahteve njihovih procesov in poslovnih modelov,« je poudarila Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije za tehnologijo.

Želijo graditi pametne tovarne

Primeri uporabe, ki so predstavljeni v laboratoriju INO.LAB, pokrivajo proizvodnjo, logistiko in energetiko. Prikaz rešitve za pametno tovarno, ki sodi v tako imenovano industrijo 4.0, je nastal v sodelovanju s fakulteto za strojništvo ljubljanske univerze. Bistvo je avtomatizirana proizvodnja linija, povezana z moduli 5G. Roboti niso programirani vnaprej za izdelavo točno določenih izdelkov, namesto tega jih sistem »programira« v realnem času glede na naročila. Dodan je računalniški vid za kontrolo kakovosti in možnost vpogleda na digitalni dvojček preko očal navidezne resničnosti.

Računalniški vid je pomemben del pametnih parkirišč, saj ni treba pod parkirna mesta zakopati tipal. Namesto njih se sistem uči prepoznavati avtomobile in njihove različne položaje, da na podlagi tega oceni, katera in koliko mest je praznih. V energetiki je zasebno omrežje uporabno za nadzor porabe energentov v realnem času. Brezžična povezava števcev je v primerjavi z ožičeno prilagodljivejša, sistem pa je tudi manj občutljiv na naravne katastrofe.

Poleg prikaza uporabe tehnologij 5G v logistiki, kjer se je po simuliranem skladišču vozil robotski viličar ter sam našel in prepoznal blago, ki ga je moral prepeljati na drugo lokacijo, je zanimiva še Platforma IIOT360. Napreden sistem za daljinski nadzor strojev, ki poskrbi za zajem podatkov, varen prenos v oblak in njihovo vizualizacijo – prikaz na nam razumljiv način.

Primeri so kakopak zelo načelni in do nekje akademski, vendar kažejo, česa vsega so zasebna mobilna omrežja sposobna. Ker je vsaka rešitev pisana na kožo naročnika in se razlikuje od druge, drugače ne bi moglo biti. Enako velja za ceno, strošek vzpostavitve, nadzora in uporabe omrežja. Vemo pa, da Telekom Slovenije nudi najemni ali model IRU (nakup neodtujljive pravice do uporabe) za dobo najmanj petih let.

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post Brez industrije lahko pozabimo na uspeh omrežij 5G appeared first on Tehnozvezdje.

Že za svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju so v Planici in okolici opravili konkretne nadgradnje telekomunikacijske infrastrukture. Telekom Slovenije je poleg dodatnih kapacitet za mobilni omrežji LTE in 5G poskrbel še za visoko zmogljive optične povezave in za pokritost z brezžičnim omrežjem (Wi-Fi) na celotnem prizorišču ter s tem olajšal povezljivost organizatorjem, medijem in obiskovalcem.

»Nordijski center Planica je opremljen s sodobnim optičnim omrežjem, vendar so produkcijske medijske ekipe med prvenstvom potrebovale izjemne prenosne kapacitete zmogljivosti več deset gigabitov. Hkrati smo zagotovili še t. i. redundančne sisteme, ki bi prišli prav v primeru nedelovanja primarnih,« je izpostavil Boštjan Podrepšek, krovni koordinator Telekoma Slovenije za izvedbo projekta vzpostavitve komunikacijskih povezav v Planici.

Posodobitev infrastrukture je obsegala več kilometrov optičnih povezav in 40 optičnih komunikacijskih vozlišč na prizorišču tekmovanj. Omrežje v Planici so dodatno povezali s svetovnimi internetnimi vozlišči, da je več kot sto domačih in tujih medijskih ekip imelo enako hitre povezave do svojih strežnikov ali kamor so pošiljali vsebine. Del projekta je bilo nadomestno rezervno napajanje in podvojitev vseh ključnih elementov opreme. Poleg tega je ekipa Operativnega centra kibernetske varnosti pri največjem slovenskem operaterju ves čas skrbela za celovito varnost internetnih in podatkovnih povezav pred poskusi kibernetskih napadov.

Za nemoteno delovanje fiksnega in mobilnega omrežja v Planici je Telekom Slovenije v Kranjski Gori in Planici vzpostavil lokalni operativni center z dežurno ekipo. Ta je v sodelovanju z ostalimi ekipami skrbno spremljala delovanje vseh povezav in bila pripravljena za posredovanje ob morebitnih nepredvidenih dogodkih. Med drugim so vzpostavili neprestani oddaljeni nadzor nad delovanjem opreme in storitev. Kot so povedali, so se težave pojavljale predvsem v novinarskem središču, saj je oprema nekaterih ekip povzročala motnje, vendar so te zaplete hitro rešili. Kakšnih izpadov delovanja opreme na srečo ni bilo.

Izvedba finala svetovnega pokala s tremi tekmami v smučarskih poletih bo resda nekoliko manj obsežna in zahtevna od svetovnega prvenstva, ki zajema še druge discipline, pa vendar se tudi pri tem dogodku obremenitve omrežij iz leta v leto povečujejo. Toda nadgrajena infrastruktura tokrat ne bi smela biti preobremenjena.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Hitre povezave iz Planice v svet appeared first on Tehnozvezdje.