Brez industrije lahko pozabimo na uspeh omrežij 5G
Marjan Kodelja 24. novembra 2023 ob 06:07

Pričakovanja operaterjev se še niso izpolnila, saj so se prvič znašli pred dilemo, da zgolj uporabniki s telefoni v rokah ne morejo upravičiti naložbe v novo generacijo omrežja. Ključna bodo podjetja, za katera je Telekom Slovenije s partnerji zagnal laboratorij INO.LAB s šestimi primeri uporabe tehnologije 5G v poslovnih okoljih.

Ob vsakem prehodu na naslednjo mobilno generacijo sem se naposlušal, da na novo opredeljujejo, česa so mobilna omrežja sposobna. 5G ni izjema, vendar pravijo, da gre tokrat zares. Zakaj? Na čem gradijo optimizem? Na tem, da naj bi prekinila uveljavljen pogled in omogočila gradnjo omrežij na podlagi konkretnih in med seboj zelo različnih potreb. Mišljena so zasebna mobilna omrežja, ki bodo fizično ali logično ločena od javnega in obenem vezana na podjetje, ki bo v njem prepoznalo prednosti. Pametna tovarna, pametna mesta, nadzor nad proizvodnjo in še veliko drugega. Marsikaj od tega je mogoče narediti z drugimi povezavami. Ožičena omrežja so hitra in varna, a manj prilagodljiva, brezžična omrežja Wi-Fi pa ovirajo težave s kapacitetami in zakasnitvenimi časi. 5G združuje prednosti obeh ter izniči njune slabosti, zato poleg umetne inteligence in industrijskih naprav interneta stvari velja za nekakšen temelj digitalne preobrazbe.

Javna mobilna omrežja so načrtovana za splošno uporabo, medtem ko zasebna upoštevajo specifične zahteve podjetja. Če potrebuje pokritost z mobilnim signalom globoko pod zemljo, potem bo operater željo izpolnil. V javnem omrežju takšne lokacije, kjer ni veliko uporabnikov oziroma se ti tam zadržujejo kratek čas, nikdar ne bodo v tolikšni meri pokrite. Poleg boljše pokritosti, zasebna omrežja odlikuje še združljivost s starejšimi omrežji (interoperabilnost), večje zmogljivosti, večja prilagodljivost in več varnosti, kajti če ni treba, potem podatki nikdar ne zapustijo okolja podjetja.

»Zasebna mobilna omrežja podjetjem v različnih vertikalah omogočajo prilagajanje komunikacijske infrastrukture glede na zahteve njihovih procesov in poslovnih modelov,« je poudarila Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije za tehnologijo.

Želijo graditi pametne tovarne

Primeri uporabe, ki so predstavljeni v laboratoriju INO.LAB, pokrivajo proizvodnjo, logistiko in energetiko. Prikaz rešitve za pametno tovarno, ki sodi v tako imenovano industrijo 4.0, je nastal v sodelovanju s fakulteto za strojništvo ljubljanske univerze. Bistvo je avtomatizirana proizvodnja linija, povezana z moduli 5G. Roboti niso programirani vnaprej za izdelavo točno določenih izdelkov, namesto tega jih sistem »programira« v realnem času glede na naročila. Dodan je računalniški vid za kontrolo kakovosti in možnost vpogleda na digitalni dvojček preko očal navidezne resničnosti.

Računalniški vid je pomemben del pametnih parkirišč, saj ni treba pod parkirna mesta zakopati tipal. Namesto njih se sistem uči prepoznavati avtomobile in njihove različne položaje, da na podlagi tega oceni, katera in koliko mest je praznih. V energetiki je zasebno omrežje uporabno za nadzor porabe energentov v realnem času. Brezžična povezava števcev je v primerjavi z ožičeno prilagodljivejša, sistem pa je tudi manj občutljiv na naravne katastrofe.

Poleg prikaza uporabe tehnologij 5G v logistiki, kjer se je po simuliranem skladišču vozil robotski viličar ter sam našel in prepoznal blago, ki ga je moral prepeljati na drugo lokacijo, je zanimiva še Platforma IIOT360. Napreden sistem za daljinski nadzor strojev, ki poskrbi za zajem podatkov, varen prenos v oblak in njihovo vizualizacijo – prikaz na nam razumljiv način.

Primeri so kakopak zelo načelni in do nekje akademski, vendar kažejo, česa vsega so zasebna mobilna omrežja sposobna. Ker je vsaka rešitev pisana na kožo naročnika in se razlikuje od druge, drugače ne bi moglo biti. Enako velja za ceno, strošek vzpostavitve, nadzora in uporabe omrežja. Vemo pa, da Telekom Slovenije nudi najemni ali model IRU (nakup neodtujljive pravice do uporabe) za dobo najmanj petih let.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja