Kot prvo bi Sony res moral spraviti v red svoje poimenovanje z oznakami, ki so mešanica črk in številk. Verjamem, da se zaposlenim v podjetju ta nomenklatura zdi popolnoma logična, za nevednega uporabnika pa bi bilo bolje že, če bi tem slušalkam rekli Super spirala ali Basovski polž. Kakšna res zveneča skovanka pa bi sploh pripomogla k atraktivnosti. Seveda pa bi bilo še bolje, če bi jih že v osnovi zasnovali tako, da bi bile na pogled in za nošenje v ušesih malo manj čudaške. Res je, da so ene redkih te vrste, kjer naj bi bil v ospredju zvok in sploh skoraj edine z izjemno poudarjenimi basi. Najbrž to tudi opravičuje dejstvo, da so izjemno zajetne, kot so bile že WF-1000XM3 z aktivnim dušenjem hrupa. V bistvu tudi kakšne podobne oblike, nekako v dveh nadstropjih, kot bi raztegnil polžjo hišico, še nisem videl nikjer drugje. Sama oblika niti ni pomembna, dokler se čepka kolikor toliko skrijeta v ušesih in dokler sta udobna. Vendar ta dva zelo štrlita ven in nisem prepričan, da bi hodil z njima v ušesih po mestu ali se peljal z vlakom. Niti za rekreacijo se mi ne zdita najbolj primerna. Nimam pa večjih pripomb glede udobja.

Škatlica je prav tako ogromna. Pa še izdelana iz poceni, trde plastike. Namen je bil verjetno ustvariti prozoren vtis pri pokrovu, kar pa se vidi samo na soncu. Dobra stran obojega, ogromnih čepkov in predimenzionirane škatlice pa je izvrstno trajanje baterije. Že v slušalkah je zaloge za skoraj celoten medcelinski let, v škatlici pa vsaj še dodatno toliko. Polnjenje gre prek USB-C, brezžičnega pa Sonyjev model žal ne ponuja.

Za razliko od mnogih drugih tu ni na dotik občutljive površine ali pritiskanja osrednjega dela čepka, temveč sta ob strani tipki za določene funkcije, kot so naprej, nazaj, pavza, glasnost in podobno. Vendar je to vnaprej določene in se ne da spreminjati, ker Sonyjeva aplikacija za slušalke tega modela ne podpira. Slušalke so odlične za pogovore, ker res dobro pobirajo zvok z vgrajenimi mikrofoni. Morda tudi zato, ker so veliko je bilo dovolj prostora za razporejanje mikrofonov. V tem pogledu so res ene boljših, kar sem jih doslej preizkusil. Žal pa ne omogočajo »spuščanja« zunanjega zvoka v ušesa med pogovori, kar znajo nekatere druge, ki se zarinejo v ušesni kanal in tako pasivno kar dobro zatesnijo.

Zvok pri teh slušalkah je res nekaj posebnega. Še posebej pri določenih, bolj rockovskih ali metalskih komadih se sliši, kako mogočni so basi. A tudi po preostalem frekvenčnem spektru so XB700 dobro pokrite in jih je veselje poslušati. Glasba je večinoma čista in z izjemo malo poudarjenih basov kar uravnotežena. Na žalost pa je treba biti zadovoljen s tem, kako so jih uglasili pri Sonyju, ali pa poslušati v aplikacijah, ki omogočajo lasten izenačevalnik, ker slušalke, kot rečeno, nimajo aplikacije in se ne da nastavljati ničesar. Prav tako nimajo samodejnega ustavljanja predvajanja, če jih vzameš iz ušes.

Sonyjev najnovejši poskus s popolnoma brezžičnimi slušalkami se mi zdi primeren za domačo uporabo, tako za poslušanje glasbe kot za pogovore in video konference, predvsem za tiste uporabnike, ki bi pri obojem radi res dobro kvaliteto, a jih čezušesne slušalke iz kakršnega koli razloga motijo. Sam pa čakam, da japonska znamka končno pripravi še kakšen model tovrstnih slušalk, ki bo nagovarjal množice, ne samo ozke, nišne ciljne skupine. Pa tudi, da za 150 evrov ponudi najmanj vse tiste funkcionalnosti, ki jih za tako ceno pričakujemo.

HVALIMO:

• Odličen zvok, ne samo pri nizkih tonih

• Zelo dobri mikrofoni za telefonske pogovore in video konference

• Dolgo trajanje baterije

GRAJAMO:

• Čudaška oblika

• Nobenih naprednih fukncionalnosti

• Ni aplikacije za prilagajanje zvoka, nastavitev, posodabljanje in informacije

• Škatlica je izdelana iz trde plastike in se ne polni brezžično

The post Sony WF-XB700: Najbolj nenavadne slušalke (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Tokrat smo testirali Ankerjev model Souncore Liberty Air 2, pri katerem je bil cilj ponuditi nekaj primerljivega za približno polovično ceno. Konkretno te slušalke stanejo 80 evrov, medtem ko so tiste, o katerih je bilo govora v uvodu in v prejšnji primerjavi od 150 naprej (se pa nekatere da kje najti tudi ceneje). Ima pa tudi znamka Soundcore višje ambicije, zato je izdelala še model Liberty Pro 2, kjer pa je bil v ospredju kar najboljši zvok. Seveda to ceno znova vrne na tistih 150 evrov (zdaj so že za kakšen evro cenejše). A pristop pri enih in drugih slušalkah ne bi mogel biti bolj različen.

Liberty 2 Pro

Doslej »najhušji« model znamke Soundcore, kitajskega podjetja Anker, ki je sicer bolj znano po polnilnikih in kablih, so izdelali z misijo ponuditi kar najboljši zvok. Zato so ti čepki precej veliki in je malce težko ugotoviti, kako naj bi sploh sedli v uho, vseeno pa se potem lepo zasidrajo. Po daljšem času se začne čutiti, da so slušalke zajetne in težje od večine ostalih, a ni prehudo. Zvok pa je res dober. Vse od basov do visokih tonov je močno, poudarjeno in čisto, zato je poslušanje pravi užitek. Čisto najnižje base, ki jim mogoče nekoliko zmanjka, se da v izenačevalniku še malo poudariti, kar na srečo ne poslabša srednjih in visokih tonov in godba je tako še na višjem nivoju kot pri slušalkah Jabra Elite 75t, ki so bile doslej zvočno najboljše popolnoma brezžične slušalke, kar sem jih slišal. Ankerju oz. Soundcoru je torej uspelo, kar so si zadali s tem izdelkom.

Zato pa malce šepa na drugih področjih. Na voljo je aplikacija Soundcore, kjer je kopica možnosti za prilagajanje zvoka (izenačevalnik) s prednastavljenimi, celo »profesionalnimi« profili, in pa možnostjo ustvarjanja svoje krivulje. V aplikaciji je tudi nastavljanje dvojnega ali dolgega pritiska na tipki na čepkih, da si lahko izbereš, ali to spreminja glasnost, premika »komade« ali kaj drugega. Ni pa prikaza odstotkov baterije v slušalkah in v škatlici, pa tudi ne »spuščanja« ambientalnega zvoka med telefonskimi pogovori in tudi ni zaznavanja, če so čepki v ušesih, da bi se predvajanje samodejno ustavilo, kadar uporabnik enega vzame iz ušes. To je zame ena najbolj uporabnik funkcionalnosti te vrste slušalk in je škoda, da je pri »profesionalnem« modelu niso vključili, pri cenejšem pa so jo.

Kar zanimiva je polnilna škatlica. Ni majhna, a ima zato veliko baterijske zaloge, menda kar trikrat toliko, kolikor je kapacitete v samih čepkih. Tako je skupno trajanje baterije blizu tridesetih ur, brez vmesnega polnjenja pa bi slušalke delovalo nekje od sedem do osem ur, kar je tudi zelo dobro. Škatlica ima tudi zanimivo odpiranje, je izdelana iz prijetne plastike ter polni prek USB-C in tudi brezžično (po standardu Qi). Za telefonske pogovore in video konference so ti čepki v redu, a se za ta namen najdejo boljši. Podobno za rekreacijo. So primerni tudi za ta namen, vendar bi raje imel kakšne manjše, neopazne in bolj udobne, denimo Samsungove Galaxy Buds+.

Soundcore Liberty 2 Pro se mi tako zdijo primerne predvsem za tiste, ki v ospredje postavljajo zvok, saj so v tem pogledu res prepričljive. Kot vsestranske popolnoma brezžične slušalke pa niso v ospredju.

HVALIMO:

– Res odličen in uravnotežen zvok

– Še dodatno prilagajanje zvoka v aplikaciji

– Zelo dobre glede baterije in polnjenja

– Kakovostna izdelava

– Solidna cena glede na zvočno kakovost

GRAJAMO:

– Ni samodejnega ustavljanja predvajanja in možnosti ambientalnega zvoka med pogovori

– Čepka in škatlica so (pre)veliki

Liberty Air 2

Drugi model znamke Soundcore v tokratni primerjavi, Liberty Air 2 (če bi vsaj imeli enotno poimenovalno politiko), je precej drugačen. Že po sami obliki, pa tudi glede zmožnosti. Zvočno je kajpak slabši, zato pa ponuja več funkcionalnosti. Zmore samodejno ustavljanje predvajanja glasbe ali videa, ko eno slušalkico vzameš iz ušesa. To je zame tako priročna in uporabna funkcionalnost, da se mi zdi ena od osnov za to vrsto slušalk. Škoda, da ne zna predvajanja potem še nadaljevati, ko zadevo znova vstaviš nazaj. Mogoče je tudi uporabljati samo levo ali samo desno, kar je nekaterim uporabnikom zelo po godu, še posebej za pogovore ali video konference.

Liberty Air 2 so sicer po obliki in načinu vstavljanja v uho nekakšna kopija Airpods Pro, čeprav je osnovna silhueta bližje običajnim Airpods. Repek, ki štrli iz ušes, je precej debel, in se malo drgne ob uhlje. Vendar zvok to večinoma prevpije. Vgrajeni so precej solidni mikrofoni, zato je ta model boljši za pogovarjanje kot Liberty Pro 2.

Zvok za 80 evrov seveda na more biti na »profesionalnem« nivoju, a je še vedno precej spodoben. Največjo luknjo ima pri basih, sicer pa je zvočna slika kar celovita in uravnotežena, vendar manj čista in udarna. Slišal sem že precej slabših slušalk za podobno ceno. Pri enem od telefonov sem v desni slušalkici zaznal pokanje, z drugim pa ni bilo težav, tako da upam, da je bila zadeva naključna. Prej omenjena aplikacija Soundcore podpira tudi ta model in zato je prav tako mogoče nastavljati izenačevalnik, pa tudi določiti, kaj naredi trepljaj ali daljši pritisk na zunanjo stran slušalkice. Seveda je na voljo tudi nadgrajevanje programske-strojne opreme slušalk (firmwarea). Trajanje baterije je tu malce krajše, ampak od šest do sedem ur se mi še vedno zdi več kot dovolj, škatlica pa tudi poskrbi za precej zaloge. Poleg tega je bistveno manjša in se enako polni tako prek USB-C kot brezžično, na katerem koli podstavku, ki podpira standard Qi. Na njej je tudi tipka, ki zadevo postavi v način za seznanjanje z novo napravo. Na žalost pa je lahko na enkrat vzpostavljena samo ena povezava in treba jo je najprej prekiniti na eni napravi, da jo lahko vzpostaviš na drugi.

Liberty Air 2 so zame bolj simpatične kot Liberty Pro 2, čeprav glasbeno niso tako dobre. Za dostopno ceno ponujajo vse glavne lastnosti, ki bi jih tovrstne slušalke morale ponujati – soliden zvok, samodejno ustavljanje predvajanja, dobro trajanje baterije, aplikacijo z nastavitvami in izenačevalnikom ter škatlico z dovolj zaloge ter polnjenjem prek USB-C in Qi.

HVALIMO:

– Soliden zvok glede na ceno

– Samodejno ustavljanje predvajanja

– Možnost uporabe samo leve ali samo desne

– Prijazna in uporabna aplikacija (Android in iOS)

– Polnjenje prek USB-C in Qi

– Razumna cena

GRAJAMO:

– Obstajajo manj zajetne slušalke podobne oblike

– Aplikacija ne daje informacij o stanju baterije

– Predvajanje se ne nadaljuje, ko slušalko znova vstaviš v uho

The post Soundcore Liberty Air 2 in Liberty 2 Pro: Ene za avdiofile, druge za vse ostale (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Večkrat sem že pojasnjeval, zakaj so mi bile prejšnje Jabrine slušalke tako všeč, zato tokrat ne bom dolgovezil. Imajo funkcionalnosti, ki jih drugi proizvajalci izvedejo napol ali izpustijo, kot je samodejno ustavljanje predvajanja, ko en čepek vzameš iz ušesa, in potem nadaljevanje, ko ga vstaviš nazaj. Pa možnost povezovanja z dvema napravama naenkrat in pametnega preklapljanja med njima in zmožnost »povratnega« zvoka, da kljub pasivni zatesnjenosti uporabnik sliši okolico ali sebe, ko telefonira. Vse to novi model ohranja in v tem pogledu ne dodaja česa novega, zato pa so izboljšani nekateri drugi osnovni vidiki, kjer so začele predhodnice zaostajati za izzivalci.

Trije glavni vidiki so nedvomno zvok, oblika in velikost ter škatlica. Začnimo s slednjo, saj bo to vsak kupec najprej prijel v roke. Prejšnja je bila visoka in zoprno zaobljena, zaradi česar ni stala na ravni površni, pa sploh jo je bilo treba prijeti v roke za odpiranje, saj je zahtevala pritisk ob straneh. Nova je nižja in nasploh manjša, zgoraj in spodaj ploska, tako da lepo stoji na mizi ali polici, odpreti pa jo je povsem enostavno. Čepka gresta noter magnetno, za jemanje ven pa se ne upirata. In še zadnja pridobitev v tem sklopu – polnjenje s priključkom USB-C, pri čemer je tudi odprtina zanj na bolj smiselnem mestu. Če bi dodali še brezžično polnjenje, ki menda celo nekoč prihaja z drugo škatlico, bi bila slika v tem pogledu skoraj idealna.

Če je bilo mogoče kaj zameriti modelu Elite 65t, je bila to velikost samih čepkov. Kar precej sta šrtlela iz ušes in imela sta velika »repka«. Zaradi tega sta dobro stala v uhljih, a neopazna definitivno nista bila. Nova sta bistveno manjša in manj zajetna, imata samo še nekaj zaključka, da se lepo usedeta. Še vedno povsem stabilno stojita v uhljih, ne bi pa tekel z njima, ker bi verjetno izpadala. Silikonski nastavki so sicer enaki, ker pa je vse skupaj manjše, je uporaba bolj udobna.

Potem pa zvok, mogoče največja hiba prejšnje generacije. Ni bil slab, a tudi nič posebnega. Airpodsi, ki sicer tudi ne izstopajo, a so lepo uravnoteženi in prijetni, so definitivno zveneli bolje. Prav tako Huaweijevi Freebuds 3. Toda Elite 75t gredo še za korak naprej. Imajo odlične base, sam sem jih celo nekoliko omilil, pa tudi po ostalem frekvenčnem spektru so izboljšane, tako da je res užitek poslušati kakršno koli glasbo z njimi. Odlične so tudi za pogovarjanje, saj mikrofoni lepo ujamejo govor.

So pa v Jabri izpustili tehnologijo aktivnega odpravljanja hrupa, ki jo počasi vključujejo nekateri drugi proizvajalci (ne pa denimo Samsung pri Galaxy Buds+). Kljub temu se da brez težav poslušati glasbo ali gledati video na vlaku ali avtobusu, seveda pa ne tako udobno kot pri slušalkah, ki znajo izničiti hrup iz okolice. Prav tako niso nič izboljšali upravljanja na samih čepkih, prej nasprotno, saj je tudi za glasnost treba zdaj držati tipko v čepku, tudi za ostale komande pa so na voljo tovrstni pritiski (en-, dva- ali trikratni), kar si je težko zapomniti in lahko nehote pritisniti narobe.

Konkurenca je Jabro pred predstavitvijo tega modela prehitela tudi glede trajanja baterije. To se mi zaradi pogostega polnjenja v škatlici že ves čas ne zdi hudo pomemben podatek, a lahko tudi je na daljšem potovanju in še v kakšnih drugih primerim. Elite 75t zagotovo zdržijo uro ali dve dlje kot Elite 65t, škatlica pa podobno ponuja še približno dvakratno zalogo. To se mi zdi solidno in bi ob normalnem delovanju moralo biti povsem zadosti. V videu sem omenil, da se mi je enkrat zgodilo, da sem zjutraj vzel čepka iz škatlice in sta me že takoj opozorila, da je baterija skoraj prazna. Bila je na osmih odstotkih ali nekaj takega. To je bilo seveda skrajno čudno, ker sem ju zvečer pospravil s približno 80 odstotki zaloge, pa tudi škatlica ni bila niti približno blizu prazne. Pa je potem skorajda izpraznila slušalkici, namesto, da bi ju napolnila nazaj do stotih odstotkov. Ko sem ju spet vrnil v zatočišče in počakal nekaj časa, sta se lepo napolnili in potem je bilo vse v redu. Se je pa zadeva po snemanju videa še enkrat ponovila, sicer pa se polnijo in tudi praznijo pro pričakovanjih. Zato upam, da je to zgolj občasno nenavadno obnašanje mojega testnega primerka in da morda lahko Jabra pripravi še kakšno posodobitev programske-strojne opreme, ki bi preprečila tako obnašanje.

Aplikacija je ostala enaka in glede tega so te slušalke v prednosti pred drugimi, saj je na voljo je več nastavitev in informacij, pa tudi enostavne nadgradnje. Poleg tega je funkcionalnost povsem enaka z androidno ali jabolčno napravo.

V tujini se da slušalke Jabra Elite 75t kupiti za približno 180 evrov, torej je cena na enaki ravni kot je bila za Elite 65t. V Sloveniji jih še nisem zasledil, so pa s to ceno več kot konkurenčne, v marsičem so boljše kot Huaweijeve Freebuds 3 za podoben znesek. Applove Airpods se zdaj že da dobiti ceneje, a so Jabrine naprednejše, seveda pa je lahko odločitev povezana s tem, ali ti bolj ustrezajo slušalke, ki gredo povsem v ušesni kanal ali take, ki zgolj slonijo v uhlju. Videli bomo, kakšne izboljšave je pripravil Samsung, upamo na skorajšnji test Galaxy Buds+. Do takrat pa Jabra Elite 75t nedvomno prevzemajo prvo mesto med brezžičnimi »čepki« do dvesto evrov.

HVALIMO

• So dokaj majhne in udobne

• Škatlica je konkretno ergonomsko izboljšana

• Polnjenje prek USB-C

• Odličen zvok za ta cenovni razred

• Uporabna aplikacija

• Daljše trajanje baterije kot pri prejšnjem modelu, kadar vse funkcionira normalno

GRAJAMO

• Občasno nenavadno praznjenje baterij pri našem testnem primerku

• Neintuitivne komande na čepkih

• Ni brezžičnega polnjenja škatlice

The post Jabra Elite 75t – Hitenje proti svetlemu idealu (#VIDEO) appeared first on Tehnozvezdje.