Huawei Freebuds 3: Pomislili so skoraj na vse

Huawei je že kar zgodaj vstopil na vlak osvoboditve kablov pri poslušanju glasbe, toda njegovi prejšnji poskusi niso bili pretirano konkurenčni. Vse do najnovejših slušalk Freebuds 3, ki pa so vsekakor vredne podrobnejšega ogleda (in poslušanja).

V kitajskem podjetju so okrog tega izdelka ustvarjali precej pompa, kar je glede na težave na telefonskem področju vsaj do neke mere razumljivo. Ne morem pa zanikati, da me je zadeva pritegnila, kajti vsaj na papirju ponuja marsikaj. Tudi v praksi, čeprav so nekatere skoraj nujne lastnosti tudi (žal) izpustili. Slušalke niso med najcenejšimi, stanejo namreč 180 evrov, kar je na ravni Applovih Airpods druge iteracije z brezžično polnilno škatlico (vsaj v tujini), a po drugi strani za tak denar drugje ni mogoče dobiti aktivnega odpravljanja hrupa. To je pri omenjenem konkurentu dobrih sto evrov, pri Sonyju pa približno 70 evrov dražje.

Oblika pa je tiste malo manj vsiljive vrste, saj ni silikonskih čepkov, zgolj plastično slušalkico moraš vstaviti v uho. Jasno, da spominja na ameriške vzornice, repek je na pogled daljši, pa v resnici sploh ni, in vizualno sta čepka pritrjena nanj. Se pa da slušalke dobiti tudi v črni barvi. Vsaj meni precej dobro stojita v ušesih in dokler sem pri miru, ne lezeta ven. Tudi med sprehajanjem ni težav, nisem pa tekel z njimi, ker temu Freebuds 3 niti niso namenjene. Škatlica pa je precej drugačna od Applove. Je namreč okrogla in bolj sploščena, zaradi česar je tudi malo večja. Ponuja brezžično polnjenje, ki deluje brezhibno, s kablom pa se polni prek priključka USB-C, kar je tudi fino. Nasploh se s trajanjem baterije sploh nisem ukvarjal. Vedno je zdržala tisto uro ali dve in niti, če slušalk med pavzo nisem dal v škatlico, kasneje ni bilo težav. Le enkrat se mi je zgodilo, da se ju zvečer pustil na mizi, namesto, da bi ju pospravil, in sta bili zjutraj prazni, čeprav niti ne bi smeli biti. Toda 15 min v škatlici in stvar je bila rešena.

Poleg udobja pri nošenju, ki je tudi na daljše proge dobro, in avtonomije, sta pomembna elementa omenjeno izničevanje hrupa in seveda kakovost glasbe. Začnimo s slednjo. Sonyjeve WF-1000XM3 ali kakšne Sennheiser so tu referenca, a oboje imajo druge težave. Malo za njimi so Applove in nove Huaweijeve jim zelo dobro sledijo. Ne vem, ali je to namerno ali ne, toda zvočno so si pravzaprav oboje slušalke dokaj podobne. Predvsem v smislu, da so prijetne za poslušanje, nikjer ne izstopajo in nikjer nimajo kakšne resne luknje, ne pri nizkih ne pri visokih tonih. Ne glede na to, kaj poslušaš, lahko uživaš v glasbi. Mogoče boš kdaj pogrešal močnejše base (ena od posodobitev jih je sicer nekoliko okrepila) ali bolj čiste srednje tone, vendar to ne bo tako poudarjeno kot pri marsikaterem cenejšem modelu in ne bo zmotilo izkušnje. Všeč so mi take nezahtevne slušalke. Najslabše je, če se mora poslušalec prilagajati in tega mu pri Huaweijevih (podobno kot pri Applovih) ni treba. Še z izenačevalnikom se ni treba ukvarjati.

Dvakratni trepljaj na levo slušalkico vključi (ali izključi) izničevanje hrupa. Kar je smiselno storiti takrat, ko res kaj buči v okolici, sicer se v ušesu sliši nadležno šumenje. Na avtobusu ali vlaku, pa doma med sesanjem ali kadar v bližini svoje delo opravlja pralni stroj, uspe Huaweijevemu izdelku izbrisati ravno dovolj tega hrumenja, da se da pri normalni glasnosti poslušati, kar že pač poslušaš. Vsekakor tehnologija ne zmore odpraviti hrupa v celoti, prav tako ne nenadnih zvokov, denimo krikov ali udarcev pri sekanju drv. Tudi čepki ne zadušijo povsem poti zvoku, toda za vse, ki se veliko vozijo z javnim prevozom ali potujejo z letalom, bo ta lastnost še kako uporabna. V aplikaciji Huawei AI Life (več o njej čez minuto ali dve) se da tudi nekoliko prilagajati to izničevanje, a najbolje je zadeva kar prepustiti »umetni inteligenci«.

Slušalke so dobre tudi za telefonske pogovore. Pri tem opravilu sicer ne znajo uporabniku posredovati lastnega govora, kot denimo Applove in Jabrine, a za to niti ni pretirane potrebe, saj, kot rečeno, zvočna zatesnjenost ni taka, da se ne bi slišal. Pogrešam pa kakšno bližnjico na samem izdelku za prevzemanje ali zaključevanje klicev in podobno. Dvojni trepljaj po levi je torej privzeto namenjen izničevanju zvoka, a možno ga je v aplikaciji nastaviti tudi za kaj drugega, kot je eno od funkcij mogoče določiti enaki potezi na desni strani. Toda med možnostmi so zgolj predvajaj/naslednja, predvajaj/pavza, zbujanje navideznega pomočnika, vklop/izklop odpravljanja hrupa in izključena komanda. Toda konkurenti ponujajo več tovrstnih kombinacij, ki si jih je sicer pogosto težko zapomniti, a vsaj obstajajo. Aplikacija je tudi mesto, kjer se natančno vidi stanje baterij in kjer se izvede programske nadgradnje slušalk. Zdaj so to postali tako tehnološki izdelki, da so posodobitve nekaj vsakdanjega. Še dve lastnosti, ki ju pogrešam, pa sta najprej zaznavanje, kdaj sta čepka v ušesih in posledično ustavljanje ali nadaljevanje predvajanja. Skoraj vsi najboljši tovrstni izdelki to znajo. In, kot drugo, možnost seznanitve v več telefoni, če so že naenkrat lahko povezane samo z enim. Glede tega še vedno kraljujejo Jabrine slušalke.

Huawei Freebuds 3 nazadnje pridejo zelo blizu najboljšim. Airpods so vsaj zame v celoti gledano še vedno rahlo spredaj. Samodejno kontroliranje predvajanja, glede na to, ali sta oba čepka v ušesih ali nista, je zame ena najpomembnejših zmožnosti, pa tudi pri škatlici in udobju so Applove malenkost boljše. Toda kdor hoče za enako ceno še izničevanje hrupa, pri kitajskem konkurentu dobi funkcionalno zelo primerljiv in zvočno morda celo superiornejši pripomoček.

HVALIMO

• Udobne za dolgotrajno poslušanje in ne padajo iz ušes
• Dober zvok s spodobnimi basi
• Glede na obliko slušalk presenetljivo uporabno odpravljanje hrupa
• Dolgo trajanje baterije
• Polnjenje prek USB-C in Qi
• Zmerna cena

GRAJAMO

• Ne ustavijo predvajanja, če jih vzameš iz ušes
• Ni možnosti za povezavo z več napravami
• Malo možnosti za upravljanje na samih slušalkah
• Škatlica bi bila lahko manjša