Kölnsko sejmišče (Kölnmesse), ki je fotografski sejem pripravljalo bienalno in že nekaj časa načrtovalo prehod na vsakoletno izvedbo, je naposled presodilo, da ne bo več imelo dovolj (velikih) razstavljavcev in najbrž tudi ne dovolj zanimanja med publiko. Četudi so bile te številke še vedno kar ugodne, kajti »zijala prodajat« vsaj okoliški prebivalci še vedno pridejo. Večje vprašanje pa je, koliko imajo od tega na sejmu prisotna podjetja.

Rez po 70-ih letih je za nas zelo težaven, trendi v fotografski industriji, s katero smo vzpostavili tesno sodelovanje in medsebojno zaupanje, pa boleči za vse vpletene. Toda pošteno smo morali priznati, da nadaljnje organiziranje Photokine ni več smiselno in da taka odločitev nima alternative,

je v vnaprej pripravljeni izjavi izpostavil direktor podjetja Gerald Böse. Še pred pandemijo se je panoga soočala z letnimi padci prodaje, ki so jih merili v dvomestnih številkah, in se je skrčila nazaj na raven, ki jo je imela ob začetku tisočletja. Letošnji upad pa je celo 50-odstoten, so zapisali v sporočilu za javnost. »Sejem, ki bi ga pripravili maja 2022, ne bi mogel upravičiti pričakovanj celotne foto- in videografske srenje, ki naj bi ji bil namenjen,« so še poudarili. Zato ni bilo druge možnosti, kot da ga po prestavitvi – po prvotnem načrtu bi se moral zgoditi že letos – dokončno odpovedo. In tudi vse morebitne izvedbe od takrat naprej.

Že po predzadnji Photokini, l. 2016, sem bi odločen, da v lastni režiji na ta sejem ne grem več. Padec kakovosti in uporabne vrednosti dogodka, vsaj z novinarskega vidika, pa tudi zanemarjanje ali nepriznavanje mobilniške fotografije (ali pa tega sejma s strani proizvajalcev mobilnih telefonov in razvijalcev storitev zanje) je bil preprosto že takrat preveč očiten. Tako pred dvema letoma obiska sploh nisem načrtoval, a se mi je ponudila možnost, da vseeno potujem v Köln. Ta izvedba je bila zanimiva vsaj z vidika prestavitve treh novih brezzrcalnih sistemov polnega formata (Canon EOS R, Nikon Z in Panasonic Lumix S), toda vsi ostale neprijetni trendi so se nadaljevali še intenzivneje. Sejem je bil konkretno manjši kot nekoč, saj je obsegal, če se prav spomnim, samo pet ali šest dvoran, in v nekaterih so že pripravljali motorističnega, ki se je začel nekaj dni po zaprtju fotografskega. S področja pametnih telefonov je bila prisotna samo naveza Huawei – Honor, pa še nekje v kleti. Konkurenta z akcijske sfere Gopro in Insta360 sta razstavljala, a niti slučajno ne bi mogla nadomestiti ogromnih razstavnih prostorov, kakršne so običajno imele ključne fotografske znamke. In če so bili fotoaparati ter objektivi v zatonu, so to še bolj občutili ponudniki dodatkov zanje, ki so bili nekdaj pomemben del dogodka.

Organizatorji sami priznavajo, da mobilniška in družabnoomrežna panoga ne more nadomestiti izpada v osrčju sejma. Čeravno danes fotografiramo več kot kdajkoli prej. Nekoč smo hodili v Köln gledat in preizkušat novosti, v časih pred internetom tudi nabirat materiale, se pogovarjati s strokovnjaki in drugimi uporabniki. Že dolgo je vse to mogoče na druge načine, uporaba mobilnikov za fotografiranje in snemanje je podjetja, ki so bila zvesta Photokini, pustila v nezavidljivem položaju, ko jim strošek za tak sejemski nastop ni nič več po godu, tudi način in termini predstavljanja novih izdelkov so se zelo spremenili, ni več glavnina skoncentrirana na tisti teden okrog omenjenega sejma. Svoje je nato pridodala še pandemija, zaradi katere so vprašljivi še nekateri drugi sejmi in tovrstni dogodki.

The post Photokina je bila izčrpana že pred štirimi leti appeared first on Tehnozvezdje.

Lahko se pritožujemo nad ponavljanjem zguljene fraze, da so pametni telefoni pokopali (kompaktne) fotoaparate, vendar so številke neizprosne. Padec je bil tako strm, da je že leta 2016 skupno število, ki vključuje tudi zrcalnorefleksna in brezzrcalna ohišja, padlo na nivo leta 2002, ko s(m)o šele nekateri kupovali svoje prve »digitalce«. Leto kasneje se je prodaja obdržala na enakem nivoju, predlani je padla že pod 20 milijonov kosov, kar je le še šestina rekordne letine. Lanskih podatkov še ni, toda nobenih indicev ni bilo o rasti povpraševanja.

So pa še drugi znaki, da je zanimanje za samostojne fotoaparate med običajnimi uporabniki popolnoma uplahnilo. Z določenimi kategorijami modelov so se proizvajalci popolnoma nehali ukvarjati, saj so »najnovejši« predstavniki stari že kar nekaj let. Nekoč so nove modele predstavljali samo zaradi drugačnih barv ali mogoče malo spremenjenega ohišja. Tudi v tistih razredih, ki jih še vzdržujejo, vidimo le peščico novosti na leto. »Dogaja« se večinoma le še pri napravah za napredne ljubitelje in profesionalce. Največji fotografski sejem Photokina bi moral letos preiti na vsakoletni ciklus iz bienalnega (kar sicer nikoli ni imeli pravega smisla, če je bilo v najboljših časih povsem v redu na dve leti), vendar bi hkratni premik termina z jesenskega na pomladnega pomenil le pol leta razmaka med prejšnjo in naslednjo izdajo. Seveda so zadevo zamaknili na prihodnji maj, a zdaj že vemo, da se približno polovica velikanov panoge prireditve ne bo udeležila. Nobeno presenečenje ne bo, če bo kölnski dogodek šel po poti hannovrskega Cebita. In, nenazadnje, za teste fotoaparatov je v zadnjem času najmanj zanimanja med vsemi preizkusi na Tehnozvezdju, in nasploh so med najmanj branimi članki. Tudi sami se sprašujemo, kaj lahko preizkušamo pri teh izdelkih, pa da ni pomembno zgolj za resne uporabnike (denimo hitrost in natančnost samodejnega ostrenja, razporeditev in uporabnost tipk in kolesc, seciranje posnetkov v detajle), ni povezano s snemanjem videa za konkretno uporabo in ni pritoževanje nad vsem, kar v primerjavi s telefoni manjka.

Preprosto so telefoni že pred časom prišli do točke, ko je množicam postal fotoaparat odveč, saj jim ne nudi več (dovolj velike) dodane vrednosti. Tako se ljudje večinoma tudi ne zanimajo več, ali bi jim jo morda še kdaj lahko prinesel nekaj dodatnega. S tem, kar jim ponujajo telefoni, so povsem zadovoljni, kakovost, zmogljivost in vsestranskost pa tam še iz leta v leto napredujejo. Za takrat, ko res hočejo ali rabijo nekaj več, naj bo kvalitete, možnosti kreativnega izražanja ali lovljenja motivov, ki (za zdaj) še presegajo zmožnosti mobilnikov, pa imajo v omari nekaj, kar ni bistveno slabše od tistega, kar bi kupili danes. Verjetno dražje kot pred leti, kajti cene so se generalno zvišale. Nekje je pač treba nadoknaditi vsaj del izgubljenih prihodkov in dobičkov. Zamudili so proizvajalci kajpak že zdavnaj, pa niti ni nujno, da bi imeli dosti več možnosti, če bi vse naredili pravilno. Vsekakor pa ostaja dejstvo, da so fotoaparati ostali na nivoju orodij, ki sicer omogočajo doseganje dobrih ali celo fantastičnih rezultatov uporabnikom, ki to znajo izvleči iz njih – s pravilnimi nastavitvami in dodatki, tehniko, naprednim obdelovanjem posnetkov in še čim –, so pa popolnoma neseksi in na pogled tehnološko zastareli ob boku telefonom (čemu je na primer standardna velikost zaslona celo desetletje ostala in je še vedno tri palce???), predvsem pri škljocanju v načinu auto dajejo na pogled slabše rezultate in ne omogočajo preprostega pošiljanja fotografij kamorkoli, najsi bo na druge naprave ali na spletne storitve.

Vse to proizvajalci vedo ali pa bi se vsaj morali zavedati že od viška slave naprej. Pa vendar so do kolikor toliko spodobne povezljivosti prišli šele pred kratkim in nikoli niso uspeli v fotoaparate vgraditi dovolj zmogljivih procesorjev, ki bi omogočali podobne trike z zajemanjem večih (različnih) posnetkov in njihovim združevanjem v končno fotografijo, ki ima ali boljšo dinamiko, ali (delno) obide prepreke teme ali pričara kar prepričljiv učinek zamegljenega ozadja. Dejstvo je, da bi klasika zaradi večjih tipal, resne optike, pravega zuma, možnosti nastavkov, filtrov, bliskavic, mikrofonov in vsega ostalega še lahko imela svojo vlogo tudi med ljubitelji, ne samo profesionalci, vendar nihče ni naredil kaj veliko, da bi te prednosti združil z napredkom, ki ga je prinesla mobilniška fotografija. Mogoče lahko izpeljemo zaključek, da klasična fotografska podjetja kolikor toliko razumejo le prave fotografe in njihove potrebe, vsej množici ostalih, ki bi radi le ohranili spomin na ta dogodek ali oni obisk znamenitosti, pa niso znala dati v roke (in žepe) pripomočkov, ki bi jim pomagali do čim bolj všečnih fotografij. Kar so dobili pri »telefončkarjih«. V bistvu gre samo za to – pomembno je, da fotka pade v oči, da so ljudje vzhičeni nad njo, ne kako tehnično brezhibna je. Podobno lekcijo so dale skozi že tudi kakšne druge industrije, ki proizvajajo naprave, povezane z našimi čutili.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post KONEC DEKADE: Kako so umrli fotoaparati za običajne smrtnike? appeared first on Tehnozvezdje.

Fotografski sejem v Kölnu so letos zadnjič pripravili v skladu z dolgoletno bienalno tradicijo, zdaj naj bi prešli na vsakoletno frekvenco in zadevo prestavili s septembrskega na majski termin. Kar pa bi pomenilo, da bi bilo med letošnjo in naslednjo izvedbo vsega sedem mesecev razmika. Že ves čas ni bilo jasno, zakaj niso Photokine že letos organzirali maja, saj bi tako od prejšnje minilo dobro leto in pol, nakar bi elegantno prešli na letni razmik. Moja teorija je, da so od proizvajalcev dobili namig, da bodo ključne novosti pripravljene šele poleti oz. jeseni, zato so sejem pustili na standardnem terminu. Ta je pritegnil približno 180 tisoč obiskovalcev, kar je glede na vse okoliščine veliko, vendar deset odstotkov manj kot pred dvema letoma.

Vseeno pa sta se organizator Kölnmesse in nemško združenje fotoindustrije (PIV) kot sponzor, ki si zamisli koncept prireditve, odločila naslednjo izvedbo prestaviti na termin med 27. in 30. majem 2020.

Photokina 2018 je presegla naša pričakovanja s prelomnimi inovacijami in 180 tisoč obiskovalci iz 127 držav. Zato smo letvico za naslednjo postavili visoko in malo verjetno je, da bi čez samo sedem mesecev lahko ustvarili enako vzhičenje, ki je prevevalo letošnji sejem. Zato smo se odločili na predvideni vsakoletni cikel preiti z letom 2020,

je v vnaprej pripravljeni izjavi pojasnil direktor PIV Rainer Führes. Kar so menda na sejmišču sprejeli. »Razumemo, da niti največja podjetja ne morejo v tako kratkem času na sejem znova prinesti enakega inovativnega potenciala,« se bere izjava direktorja Kölnmesse Geralda Böseja.

Vsi skupaj naj bi tako imeli več časa, da razmislijo o nadaljnji krepitvi novega koncepta sejma, ki so ga začeli uveljavljati letos. Tega sicer v večini hal, ki jih je bilo manj kot prejšnja leta (pa tudi trajanje je bilo krajše), ni bilo mogoče zaznati, saj je bil dogodek zelo podoben kot vedno. In seveda se da sporočilo brati tudi drugače. Navkljub vezani trgovini za najem razstavnih prostorov, ki so se jo organizatorji verjetno poslužili, za prihodnji maj ni bilo dovolj zanimanja med razstavljavci. Že na sejmu so se nekateri spraševali, ali se jim sploh splača priti oz. prevažati robo nazaj domov in čez pol leta spet v Köln, ker je to kajpak povezano z velikimi stroški. Toda za organizatorje in obiskovalce pa nova razstava z enakimi izdelki ali bistveno manj razstavljavci tudi nima pravega smisla.

The post Photokine prihodnje leto ne bo, na vsakoletno frekvenco prehaja maja 2020 appeared first on Tehnozvezdje.

Zato sem pričakoval prejkone počasen zaton tega bienalnega sejma in me je včerajšnja napoved o novi smeri tega dogodka kar malo presenetila. Pa ne samo mene. Organizatorji so namreč napovedali, da bo od naslednje naprej Photokina vsakoletni dogodek. S čimer bo

optimalno odsevala hitro spreminjajočo se naravo vse bolj digitalizirane (fotografske) industrije in njene vse krajše inovacijske cikluse.

Poudarek pa bo na celotnem ekosistemu. Niti ne fotografije, ampak slikovne obdelave (imaging), ki se v zadnjem času vse bolj uveljavlja kot glavni termin v tej panogi. Ta ekosistem pa poleg samega procesa od zajema do vizualne prezentacije fotografije vključuje, kot so zapisali organizatorji, vključuje še navidezno in dodano resničnost, računalništvo v oblaku, prepoznavanje oseb in predmetov na fotografijah ter holografske naprave in storitve.

Zato je Katharina S. Hamma, direktorica kölnskega sejmišča zapisala, da ob vseh spremembah delajo naslednji logičen korak.

Ponudili bomo atraktivno, digitalno podprto letno platformo za predstavljanje najnovejših inovacij in priložnost za pogovore s prodajalci, profesionalnimi ter domačimi uporabniki.

Ne samo, da bo Photokina poslej na sporedu letno, zamenjal se bo tudi termin. Prihodnje leto bodo sejem skrajšali za en dan, potekal bo od srede, 26., do nedelje, 29. septembra. Nato pa bo naslednji že maja 2019 in potem vsako leto v maju. Kar verjetno pomeni, da bo ena od naslednjih dveh Photokin nekoliko okrnjena. Ali prva, ker bodo vsi čakali na nov termin in format, ali pa druga, ker samo pol leta kasneje ne bodo imeli veliko novega pokazati.

The post Photokina še ni mrtva in prehaja na vsakoletno frekvenco appeared first on Tehnozvezdje.