Letos so torej trije, a nedvomno bo ravno Fold8, dosedanji model s tem imenom je preimenovan v Fold Ultra, požel največ zanimanja. Velikost, ki jo še najlažje primerjate s potnim listom, je primerna, ako iščete naprav za konzumacijo raznovrstnih vsebin in igranje iger. Temu primerne so zmogljivosti, ki so na ravni najboljših telefonov najvišjega cenovnega razreda. V tem se kaj dosti ne razlikuje od Fold8 Ultra. Če kajpada spregledate, da se zadaj bohotita le dve namesto treh kamer. Odpadel je namreč objektiv z optično povečavo.

Na videz nenavadna, a v praksi priročna forma

Čeprav ima Fold8 nekoliko nenavadna razmerja, v praksi ni bistveno širši od običajnega pametnega telefona. Razlika znaša manj kot centimeter, zato nanjo hitro pozabite. Bolj opazna je manjša višina ohišja, zaradi katere bi pričakovali slabši prikaz nekaterih aplikacij. V resnici se to ne zgodi. Tudi debelina ne izstopa. Samsung je že lani pokazal, da zna izdelati zelo tanko zložljivo napravo, letos pa je to še dodatno izpilil. Ko je telefon zložen, ga je zaradi mer prijetno uporabljati z eno roko. Tipki na desnem robu sta brez večjih težav dosegljivi, če le nimate majhne dlani in kratkih prstov.

Čeprav je ohišje tanko, ne daje vtisa občutljivosti. Prav tako ni razloga za skrb, da bi tečaj zaradi pogostega odpiranja popustil ali da bi notranji zaslon sčasoma počil. Konstrukcija je zasnovana za precej več odpiranj, kot jih bo večina naredila v življenjski dobi telefona. Ker je zunanji zaslon dovolj velik in uporabnega razmerja, boste večino vsakodnevnih opravil opravili kar na njem. Notranjega boste razprli predvsem takrat, ko bo večja površina dejansko pomenila prednost. Opazna je še ena izboljšava. Guba na mestu pregiba je v primerjavi s prejšnjo generacijo nekoliko manj vidna in manj izrazita na otip. Res je, da je testni telefon nov in se lahko to z uporabo nekoliko spremeni, vendar iz izkušenj z dosedanjimi modeli lahko rečem, da to na uporabniško izkušnjo nima bistvenega vpliva. Razporeditev zadnjih kamer ostaja značilno Samsungova. Nameščene so v navpičnem otoku ob levem robu hrbtišča. Objektivi precej izstopajo, vendar pri držanju telefona v pokončnem ali ležečem položaju tega praktično ne občutite.

Ko Fold8 odprete, hitro postane jasno, da notranji zaslon nima skoraj kvadratnega razmerja, temveč bolj podolgovato obliko. Še bolj izstopa tankost naprave, ki pa ne pomeni nikakršnega kompromisa pri trdnosti. Telefon deluje čvrsto, nikjer se ne zvija in ne glede na način držanja ne daje občutka, da bi bila konstrukcija kakor koli na meji svojih zmogljivosti. K dobremu vtisu pomembno prispevajo še zmogljiva strojna oprema, dovršen uporabniški vmesnik in bogat nabor funkcij.

Nekaj težav s segrevanjem

Zdi se, da je hiter procesor tokrat v senci zaslonskega razmerja. Dejal sem že, da je forma nadvse uporabna in temu primerno kakovostna sta zaslona. Česa slabega o njiju ne morem reči. Ampak podobno je z vsemi boljšimi telefoni. Prepričajo te barve, hitrost osveževanja in dovolj svetilnosti, da uporaba na prostem niti v tem letnem času ni motena. Predvsem me je prepričal prepogljivi zaslon, ko sem na njem gledal film in krajši čas igral igrice. Edino zvočnika se ne vključita najboljše v to sliko. Za moj okus sta primerno glasna, le nizki toni niso dovolj globoki, da bi »padel« v dogajanje na zaslonu. A to je, kot tolikokrat do zdaj, predvsem posledica majhnosti in tankosti ohišja.

Tankost takisto vpliva na odvajanje toplote. To milo rečeno ni najboljše. Večina jo je skoncentrirana na hrbtnem delu, medtem ko je del s sprednjim zaslonom manj segret. Posledica tega je izrazito omejevanje hitrosti jeder, ki se začne dokaj hitro po zagonu stresnega testa. Čeprav je tolikšna obremenitev malo verjetno pri vsakdanji uporabi, vseeno pokaže učinkovitost sistema hlajenja. Zanimivo je še, da kljub temu pregled letošnjih rezultatov testov zmogljivosti telefonov z enakim procesorjem pokaže, da ima Fold8 rahlo upočasnjeno grafično enoto.

Kar se tiče avtonomije, je dobra novica, da je Samsung končno posvojil baterije z večjo vsebnostjo silicija. Čeprav je prostornina telefona manjša od prostornine lanskega modela Fold7, je kapaciteta baterije zrasla za 400 miliamperskih ur. Ne sliši se veliko, a to je dovolj, da govorimo o štirih urah pod polno obremenitvijo (obremenitveni test) do 20 ur gledanja videa na večjem zaslonu. Ali po domače. Do večera bo Fold8 skoraj gotovo zdržal, kaj več pa je misija nemogoče. Baterija še vedno ni pretirano velika, da potrebe zmogljivih komponent posebej ne omenjam.

Večopravilnost v drugem planu

Razmerje notranjega zaslona jasno kaže, da ta ni zasnovan predvsem z mislijo na produktivnost, kar ostaja ena pomembnejših prednosti modela Fold8 Ultra. Kljub temu ponuja uporabniški vmesnik enake možnosti. Sočasno lahko odprete dve aplikaciji in še tretjo v plavajočem oknu. Ker zaslon ni niti približno kvadratne oblike, sta v ležečem položaju okni postavljeni drugo ob drugem in po velikosti približno ustrezata prikazu na zunanjem zaslonu. V pokončni orientaciji ostane višina uporabna, zato pa sta okni občutno ožji. To vsaj deloma rešuje drsnik med njima, s katerim sproti določate, koliko prostora bo pripadlo posamezni aplikaciji. Pomembno je še, da zunanji zaslon prikazuje običajni uporabniški vmesnik in vse aplikacije, ne zgolj posebej prilagojenih, kot je to primer pri Flip8.

Uporabniška izkušnja je sicer enaka tisti, ki smo je vajeni na Samsungovih telefonih. Ker gre za model najvišjega razreda, mu ne manjka nobena pomembna funkcija, vključno z vsemi, ki sodijo pod oznako umetne inteligence. Ker vas jih večina že dobro pozna, jih nima smisla znova naštevati. Še vedno pa me moti zahteva, da se je za dostop do vseh zmogljivosti treba prijaviti tako z Googlovim kot Samsungovim računom ter da te na začetku čisto na vsakem koraku pričaka zaseda z zahtevami po potrjevanju dovoljenj.

Korektni kameri, a brez presežkov!

Dobra novica je, da imata obe zadnji kameri 50-milijonski tipali in da ju zlahka uporabiš za snemanje selfi fotografij in video posnetkov. In slaba. Da sta tipali različno veliki s temu primerno občutljivostjo za svetlobo, kar se pozna na nočnih posnetkih. Podnevi odsotnost kamere z optično povečavo dosti ne moti, saj so digitalne povečave tja do 10-kratnika najmanj korektne.

Barvni prikaz ostaja presenetljivo usklajen med vsemi kamerami, od širokokotne prek glavne do 2-, 4- in 10-kratne povečave. Enako velja za ostrino, dinamični razpon in večino drugih lastnosti. Opazil sem le nekoliko manjšo ostrino ob robovih fotografij, posnetih s širokokotno kamero, ter pretirano ostrenje robov pri 10-kratni povečavi.

Širokokotna kamera ima ponoči nekoliko več težav z ostrenjem, zato so najboljši posnetki odvisni od dovolj mirne roke. V slabših svetlobnih razmerah odsvetujem uporabo večjih povečav, saj se hitro pojavi digitalni šum in izguba podrobnosti. Glavna kamera se dobro znajde tudi v prizorih z velikimi razlikami med svetlimi in temnimi deli, saj praviloma ohrani veliko podrobnosti na obeh skrajnih delih svetlobnega razpona.

Na podobno visoki ravni je tudi snemanje videa. Barvna usklajenost, ostrenje in dinamični razpon ostajajo ne glede na izbrano kamero zelo dobri. Video najbolj navduši z zanesljivim samodejnim ostrenjem in učinkovito stabilizacijo. Novost predstavlja funkcija My FanCam, ki po končanem snemanju s pomočjo umetne inteligence iz širokega posnetka izdela kader, osredotočen na izbrano osebo. V praksi se še posebej dobro obnese pri športnih dogodkih in družinskih posnetkih.

HVALIMO:

• Uporabno zaslonsko razmerje
• Zmogljivosti telefona
• Dnevne fotografije do 10-kratne povečave
• Avtonomija baterije
• Prijetna in dovolj svetla zaslona

GRAJAMO:

• Širokokotna kamera se slabše obnese ponoči
• Odvajanje toplote ni najbolj učinkovito
• Previsoka cena

The post Galaxy Z Fold8: Z naskokom najbolj zanimiv letošnji »fold« appeared first on Tehnozvezdje.

Mobilne igre pogosto izkoristijo zmogljivosti naprave do njenih skrajnih meja, kar uspe le malo drugim aplikacijam, zato morebitne pomanjkljivosti v zasnovi ali v strojnih komponentah takoj priplavajo na površje. Smela trditev, da je dotični prepogljivi pametni telefon pisan na kožo predanim igričarjem in nasploh vsem ljubiteljem zahtevnih mobilnih iger, niso zgolj lepe obljube. Dovolj je, da nanj namestite igre, kot sta Genshin Impact ali Call of Duty, in prepričali se boste sami.

Čeprav mobilne igre komponente poženejo do skrajnih meja, celo tipala, saj ni malo iger, ki izkoriščajo poznavanje položaja in premikanje telefona v prostoru, so nekateri sestavni deli naprav pomembnejše od drugih. Na prvem mestu je zagotovo procesor, saj brez izrednih grafičnih zmogljivosti ni dobre igralne izkušnje. V tem Galaxy Z Fold5 blesti, kot blestijo vsi telefoni Samsung s procesorjem Qualcomm Snapdragon 8 druge generacije za telefone Galaxy. Od standardnega čipa, ki je vgrajen v nekatere najbližje zasledovalce, se razlikuje v višjem taktu jeder. Razlika je sicer na papirju majhna in je skorajda ne občutite v dnevnih opravilih, toda ko gre za igre, se poznajo že manjše izboljšave. Le nekaj sličic na sekundo več vpliva na vizualno izkušnjo, a morebiti tudi na uspešnost v doseganju ciljev. Vgrajeni procesor v povezavi z obsežnim in hitrim delovnim pomnilnikom (RAM) poskrbi, da ni mobilne igre, ki na Galaxy Z Fold5 ne bi zablestela v najboljši luči.

S procesorjem in nasploh z visokimi zmogljivostmi je povezana še ena lastnost, na katero prepogosto pozabljamo. Ko deluje pod najvišjimi obrati, se segreva. Tako pač je. Odvajanje odvečne toplote je naslednja pomembna lastnost, ko je v ospredju igranje iger. Posledica morebitnega slabšega prehajanja odvečne toplote s procesorja na ohišje in od tam v zrak, je upočasnjevanje hitrosti jeder in s tem zaviranje zmogljivosti ter manj udobno držanje naprave v rokah. Neumno bi bilo, če bi tovrstne zadeve zanikali. Ker je nadvse zmogljiv, se procesor segreva, a obenem je odvajanje toplote dovolj učinkovito, da je upočasnjevanje naprave Galaxy Z Fold5 manj izrazito kot je bilo pri predhodnikih. Zasnova prinaša še eno nepričakovano prednost za uporabnike. Tečaj slabše prevaja toploto, zato se polovica s procesorjem greje, medtem ko površine, ki se jih med igranjem dotikate (spodnje, ko je obrnjen ležeče), zadržijo prijetno in nič kaj motečo temperaturo.

Poleg procesorja na igralno izkušnjo najbolj vpliva še zaslon. Tu je Galaxy Z Fold5 zaradi zasnove v veliki prednosti pred vsemi telefoni klasične oblike. Gejmerji se bodo najbolj razveselili velike površine, na kateri je lažje opaziti podrobnosti in celostno sliko, kot na zaslonih običajnih velikosti. Še posebej v igrah z veliko drobnimi elementi in protagonisti. Zaslonska tehnologija AMOLED obenem zagotavlja čudovite barve in kontrastno razmerja, nudi visoke svetilnosti za udobno igranje na prostem ter, kar je v nekaterih zvrsti iger daleč najbolj pomembno, hitro osveževanje. Razlika med 60 ali 120-herčnim lahko vpliva na življenje ali smrt. V prenesenem smislu. Med streljanjem zlobnežev je pomembno, da hitro opazite najmanjše znake, kaj se pred vami nekaj dogaja, in se dovolj hitro odzovete. Ker visoke hitrosti osveževanja niso vedno potrebne in ker vplivajo na porabo energije, je naslednja pomembna lastnost dinamično prilagajanje osveževanja med 1 in 120 herci dogajanju na zaslonu. Ko igrate, ste navdušeni nad velikimi hitrostmi, a ko gledate statično sliko, vam je vseeno, da je hitrost osveževanja nižja. S tem pa je nižja tudi poraba energije.

Tako smo prišli do zadnje pomembne komponente. Baterije. Kaj dosti ne pomagajo niti odlične zmogljivosti niti čudovit zaslon, če temu ne sledi zaloga energije, ki je na voljo. Igre zahtevajo čas in zelo boste razočarani, če boste morali prehitro iskati električni priključek. Zaradi tega je Samsung opremil Galaxy Z Fold5 z optimalno veliko baterijo, ki bo brez težav podprla zahteve najbolj zahtevnih uporabnikov. Ko je veselja konec in je priklop na napajalnik nujen, v igro vstopi 45-vatno hitro polnjenje, ki poskrbi, da se hitro vrnete v razburljivo okolje priljubljene igre.

Galaxy Z Fold5 se odlično obnese v vsaki nalogi, ki mu jo zaupate. Za večino dnevnih opravil uporabljate sprednji zaslon, a ko želite več, telefon razprete. Velik osrednji zaslon je popoln za uporabo več aplikacij hkrati, za poslovne zadolžitve in tudi za bolj zabavne. Še posebej razburljivo je gledanje videa z YouTub-a, saj ste ob nakupu naprave upravičeni do štirih mesecev brezplačne uporabe storitve YouTube Premium. To ni edina ugodnost. Marsikdo se bo ravno tako razveselil možnosti, da šest mesecev brezplačno uporablja storitev Microsoft Onedrive.

Samsung se je letos izkazal. Inženirji so na novo zasnovali tečaj, ki posrbi, da je Galaxy Z Fold5 tanjši od prejšnjih generacij tega pionirskega prepogljivega telefona in se zapira brez špranje, ter ravno prav nadgradili elektronske komponente, da je kos vsemu, kar od sodobne premijske naprave pričakujete in zahtevate. Postal je zrelejši in uporabnejši ter bo zadovoljil vsakogar, ki ceni njegove danosti. To pa sta dva zaslona, ki omogočata večjo svobodo uporabe, povečata produktivnosti in morda, kar je za nekatere najbolj pomembno, drastično izboljšata igralno izkušnjo.

The post Igričarji vedo, kar so drugi spregledali  appeared first on Tehnozvezdje.

Začnimo seveda s prvo anketo, v kateri smo spraševali po glavni igričarski platformi (oz. napravi). Več kot polovica, skoraj 60 odstotkov, izmed nekaj sto sodelujočih, vas je odgovorilo, da primarno igrate na PC-ju. To je pričakovano, čeprav smo bili prepričani, da bosta dve drugi kategoriji naprav bližje, in dokaj logično, saj je osebni računalnik še naprej najboljša izbira iz več razlogov. Je daleč najbolj primeren za resno tekmovalno igranje, ker se da z dovolj zmogljivim in z ustreznim monitorjem doseči največ sličic na sekundo, ponuja daleč največjo izbiro dodatne opreme, na voljo je več konkurenčnih trgovin (poleg kupovanja iger na fizičnih nosilcih) in posledično se najlažje najde nizke cene iger, tudi možnosti naročnin je več.

PC-ju sledijo igralne konzole, ki so dobile malo manj kot četrtino glasov. Pričakovali smo malo večji odstotek, vendar morda tudi njihovi lastniki vendarle več igrajo na PC-ju in malo konzole zgolj za občasne seanse. Kot povsem zaprti sistemi so zagotovo manj zanimivi za tiste, ki za igre nočejo odšteti preveč. Deset odstotkov vas je priznalo, da video iger ne igrate. Tudi to je nekoliko manj, kot smo predvidevali, a verjetno se večina vsaj kdaj kratkočasi s kakšno igro ali igrico. Le slabih osem odstotkov vas je kot primarno napravo za igranje izbralo pametni telefon ali tablico. Nad tem rezultatom smo bili najbolj osupli, saj je telefon pri marsikom daleč prevladujoča naprava. A očitno ne za igričarske namene. Za prste ene roke glasov je dobilo igranje na televizorju z igrami, ki jih ta naprava ponuja na svoji platformi, denimo na operacijskem sistemu Android, Tizen ali WebOS. Nekateri proizvajalci so pred časom ravno igre močno poudarjali, a se nikoli niso zares prijele, kajti uporabniki imajo na voljo boljše možnosti. Niti enega glasu pa niste namenili kombinaciji televizorja in oblačne (naročniške) storitve, kot je denimo Telekomova Neo igre. Te možnosti nismo videli visoko, ko smo snovali vprašanja za anketo, še zdaleč pa nismo mislili, da bo ostala brez enega same navdušenca.

V drugem vprašanju smo tiste, ki ste izbrali eno od naprav, torej dejansko igrate (tisti z odgovorom »ne igram« ste šli lahko počet kaj drugega), vprašali še po glavnih načinih kupovanja iger. Skoraj polovica, 45 odstotkov, vas je izbrala možnost, da igre kupujete, ko so na »razprodajah«. To resda pomeni, da morate počakati nekaj mesecev, vendar jih potem dobite s konkretnim popustom – od 20 pa vse do 80 odstotkov. Neučakanih vas je precej manj, saj vas je 17 odstotkov izbralo odgovor, da igre prednaročite ali kupite takoj ob izidu. Malo manj kot četrtina vas pretežno igra zastonjske naslove in morda občasno kupi kakšen dodatek, moč ali kaj drugega znotraj igre. Skoraj petina vas sploh ne zapravlja za igre, približno enako in celo povsem enako kot »neučakanih« pa vas je naročnikov na storitve, ki omogočajo igranje katere koli iz kataloga več sto iger. Podrobno nismo spraševali, katere naročnine plačujete, verjetno pa se nekoliko razporedijo na Playstation Plus, Game Pass (»na črno«), Apple Arcade, morda Geforce Now in že omenjene Neo igre. Pri tej anketi nismo imeli kakih izdelanih pričakovanj, zato nas tudi odgovori niso posebej presenetili. Morda smo predvidevali, da je naročnin več, vendar 17 odstotkov spet ni tako malo.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Igričarski kralj je še naprej PC appeared first on Tehnozvezdje.

Igričarski telefoni so hecne živali. Imajo mnoge močne atribute, a vseeno ne prodrejo med množice. V Pocu seveda želijo to spremeniti, predvsem s poudarjanjem lastnosti, ki bi lahko premamile tudi potencialne kupce zunaj igričarske sfere. Poglejmo, kako dobro jim to uspeva.

F4 GT kot »običajni« telefon

Velik zaslon s hitrim osveževanjem, procesor z vrha ponudbe z nekoliko konkretnejšim hlajenjem, dovolj zmogljiva baterija za dolgotrajno igranje, na račun vsega naštetega nekoliko debelejše ohišje, glasen zvočnik (ali dva), nekaj oblikovnih posebnosti za bolj izstopajoč videz in, morda najbolj pomembno, sprožilnika na daljši stranici za imitiranje krmilnika z igralnih konzol. To je skupek lastnosti za igričarski telefon in ta seznam F4 GT povsem obkljuka ter še kaj doda. Največji vtis nedvomno naredi polnjenje s priloženim, ogromnim, 120-vatnim napajalnikom. Z njim se telefon polni tako hitro, da mi ga niti enkrat ni uspelo odklopiti, preden je baterija prišla na 100 odstotkov. Želel bi si, zavoljo njene kondicije na dolgi rok, omejiti najvišjo raven napolnjenosti na 90 ali celo 85 odstotkov, vendar tega telefon ne ponuja. Trajanje baterije je sicer solidno dolgo, seveda pa jo grafično zahtevne igre izpijejo v nekaj urah. Ker pa bo v manj kot 20 minutah znova polna, to ni težava.

Zaslon bo zagotovo navdušil vsakogar. Je namreč 6,67-palčni OLED z 10-bitnimi barvami, osveževanjem 120 Hz in zadostno svetilnostjo za dobro viden učinek HDR pri tovrstnih vsebinah. Seveda se najdejo še bolj prepričljivi zasloni, a za nekaj stotakov višjo ceno. Redki pa so telefoni s tako dobrimi zvočniki. Posebnost je predvsem v tem, da sta tako spodaj kot zgoraj enakovredna, medtem ko se večina za stereo učinek zanaša kar na manjši zvočnik za pogovore. Zato je zvok bolj poln in tudi glasnejši. Večinoma je navdušujoč tudi procesor Snapdragon 8 prve generacije, še posebej, če telefon z njim ne stane tisočaka ali več. Zaradi njega je vse zelo odzivno, ni zatikanja niti pri množici »odprtih« aplikacij in igre tečejo gladko pri visokih grafičnih podrobnostih. Toda tisti najbolj zahtevni naslovi vseeno zahtevajo izbiro ne povsem najvišjega nivoja grafičnih podrobnosti, kajti neprestano obremenjevanje procesorja na polnih zmogljivostih se hitro odrazi v upočasnjevanju, ker hlajenje, četudi je bolj napredno kot denimo v telefonih serije Xiaomi 12, tudi ne uspeva dovolj hitro odvajati toplote. Tako je skozi 15-minutni test procesor večina časa deloval s taktom, znižanim za tretjino, kar nas je glede obljube proizvajalca nekoliko razočaralo.

Podobno bodo zahtevne vsaj rahlo razočarale fotografije, manj ali sploh ne pa video posnetki. Glavni od treh objektivov s 64-milijonskim tipalom spodobno opravlja svoje delo in če sodimo po tem, da je video (4K) presenetljivo dober, bi se najbrž dalo tudi fotografski vidik z ustrezno obdelavo signala še nekoliko izboljšati. Tako pa so fotografije večinoma nekoliko anemične, pogosto s pretirano zeleno, povprečnim dinamičnim razponom in nekoliko umetnih izgledom, še posebej z vključeno umetno inteligenco. Brez nje se mi videz, kot običajno, zdi bolj naraven. Rezultati so solidni, vendar prej na ravni (kakovostnega) telefona za 400 kot za 700 evrov. Na žalost množice pik na tipalu, privzeto so fotografije kajpak 16-milijonske, niso izkoristili za »zum« brez izgube kakovosti, saj se že pri dvakratni povečavi vidi, da je zgolj digitalna in zato slabe kakovosti. Po drugi strani je obdelava pri videu presenetljivo lepa, podrobnosti so dobre, tudi dinamika boljša kot pri fotografijah, le odbleskov je nekoliko preveč. Ekstra široki objektiv je daleč od te ravni, ima slabo optiko in tudi barve, medtem ko je o makro objektivu z dvomilijonskim tipalom škoda vsake besede.

Povezljivost je na pričakovano visokem nivoju, saj so tu 5G, Wi-Fi 6, bluetooth 5.2. Uporabniški vmesnik MIUI 13 se ne razlikuje kaj dosti od tistega v telefonih Xiaomi, kajti Poco je druga stvar zgolj po imenu. Vmesnik je povsem v redu in nevsiljiv, da se ga prilagoditi po svojih željah, želel pa bi si malo bolj ažurnih posodobitev, predvsem varnostnih.

Še nekaj besed o odklepanju s prstnim odtisom. Tipalo je v stranski tipki in deluje izvrstno, kot pa se mi je dogajalo že pri kakšnem telefonu z oznako Xiaomi, sem tudi tega moral pogosto odklepati s kodo PIN. Ne zato, ker tipalo ne bi prepoznalo mojega prsta, temveč, ker je med »valjanjem« po rokah slednje tolikokrat zaznalo željo po odklepanju, a nato ne tudi shranjenega odtisa, da je telefon prešel v varnostni način in zahteval odklepanje z drugim elementom. Morda kdo nima teh težav, zame pa je ta lastnost pri mobilnikih naveze Xiaomi-Poco še kar nadležna.

Kaj pa igričarski dodatki?

Glavna zanimivost te naprave sta sprožilnika na desni stranici, ko je telefon pokončno, oz. zgoraj, če ga obrnemo v vodoravni položaj. Za razliko od nekaterih drugih podobnih rešitev sta to izskočni fizični tipki. Uporabnik se s pretikaloma oz. drsnikoma ob njiju odloča, ali naj bosta »zunaj« ali skrita. Za njuno v uporabo v igrah je treba te poganjati čez nekakšen zbirni center, aplikacijo Game Turbo. Potem se ob strani prikaže črtica in s potegom od roba telefona se nato odpre prekrivni meni, kjer je mogoče nastavljati marsikaj, tudi to, kaj počneta sprožilnika. V bistvu imitirata dotikanje zaslona na določeni točki oz. območju, torej se ju da uporabljati namesti pritiskanja na navidezno tipko. Kar zna biti v nekaterih igrah priročno in hitrejše, v drugih pa skoraj malo odveč, odvisno od žanra in načina igranja. Ne bi rekel, da je to nujen dodatek za igranje, lahko pa pride prav in morda celo prinese nekaj tekmovalne prednosti.

Ti tipki je sicer mogoče uporabiti tudi kot bližnjici pri običajni uporabi telefona, tudi ko je zaslon zaklenjen. Vendar se v praksi dobro obnese le dvojni pritisk, denimo za svetilko ali vstop v fotoaparat, medtem ko je daljši pritisk prelahko sprožiti po nesreči in sem ga zato po nekaj dneh izključil.  

Vse te pridobitve vplivajo na debelino in maso telefona, ki sta nekoliko nad tem, kar danes pričakujemo. Ne da bi bil predebel ali pretežak za večino rok, se je pa treba zavedati tega »davka«, kajti drugi s podobnimi zmogljivostmi so za odtenek tanjši in lažji. Je pa izdelava dobra, nikjer ni kakšne plastike in še na zadnji strani je nekaj vzorcev za razbijanje monotonosti. Prodajajo sicer tudi rumeno izvedbo, ki je še bolj vpadljiva od naše testne sive.

Za koga zanimiv dodatek bi bila tudi večja količina pomnilnika, saj različica z 256 GB prostora za podatke, prinaša tudi nadgradnjo z 8 na 12 GB delovnega pomnilnika. Koliko bi se to poznalo v praksi je vprašljivo, a na dolgi rok ne škodi nekaj zaloge, ko sistem in aplikacije postanejo z leti še bolj požrešni, to pa se dogaja vedno in se bo tudi v prihodnje. Žal v Sloveniji te različice ni naprodaj in četudi z 8 GB pomnilnika telefon deluje več kot zadovoljivo, pa je omejenost na 128 GB zame eden ključnih razlogov, da tega telefona ne bi kupil. Še posebej za igričarje, ki želijo preigravati več najnovejših (in starejših) naslovov, saj ti zasedejo veliko prostora, pa že tako je danes 128 GB na spodnji meji.

Tehnični podatki:

HVALIMO:

• Lep zaslon
• Zanimiva zunanjost telefona
• Dvojica enakovrednih, glasnih stereo zvočnikov
• Dobre zmogljivosti
• Zares ekstremno hitro polnjenje
• Sprožilnika sta lahko uporabna med igranjem in med vsakdanjo uporabo
• Atraktivna cena

GRAJAMO:

• Ob resnejših naporih procesorja je segrevanja in upočasnjevanja malenkost preveč
• Fotoaparat ni na ravni cenovnega razreda
• Tipalo prstnih odtisov v stranski tipki vse prepogosto zazna »poskuse« odklepanja, ki to niso
• Naprodaj je zgolj različica s 128 GB podatkovnega pomnilnika

The post Poco F4 GT: Ponuja marsikaj za svojo ceno, a čudežev ne pričakuj appeared first on Tehnozvezdje.

Projektor je dovolj majhen in lahek (tehta 830 g), da ga ni problem prenašati naokrog, vzeti na potovanje ali službeno pot. Pospraviti ga je mogoče v namensko torbico (prodajajo jo posebej), da je tudi ustrezno zaščiten. Ne potrebuje platna za prikaz, dovolj je kakršna koli stena ali strop. Od ostalih pa ga najbolj loči podstavek, v katerega je projektor v obliki valja vpet. Ta omogoča vrtenje za 180 stopinj in tako ni nikakršnih težav pošiljati slike kamorkoli. Pri drugih prenosnih projektorjih sem vedno nekaj podstavljal, improviziral in se iskal pravo pozicijo, da se je slika izrisala kolikor toliko na tistem delu stene in v takih proporcih, kot sem si želel. O projekciji na strop ni bilo govora. Tu pa lahko snop usmerim, kamor me je volja, potem pa projektor skoraj vse naredi sam. Izostri in izenači oz. oblikuje sliko, le še kakšen popravek je morda potreben pri slednjem, in to je to. Izvedba s tem nosilcem je tako genialna, a obenem preprosta, da se lahko samo vprašam, »Kako, da se tega še nihče si spomnil?«

O vseh podrobnostih nastavljanja, kakovosti slike in pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za res pravo izkušnjo, bom pisal, ko reč res dodobra preizkusim. Sem se pa že prepričal, kaj vse je mogoče s to napravo izvesti, kar je z običajnim projektorjem bistveno težje ali celo nemogoče. Seveda mora biti za dobro sliko zunaj vsaj malo mračno, znotraj pa je treba malce zatemniti, toda možnosti je res veliko. Že za otroke so risanke čez skoraj celotno steno – diagonala gre do dveh metrov in pol – povsem drugačno doživetje kot na klasičnem televizorju. Tudi ogled tekme ali dirke je s tako veliko sliko nekaj posebnega, še posebej v večji družbi. V obeh primerih sta velikost slike in lokacija zelo, mogoče celo najbolj pomembna vidika. S čim drugim bi bilo tekmo na terasi ali v kakšnem dovolj praznem prostoru (garaži, itd), ki je primeren za druženje, težko pogledati na podoben način.

Podobno velja za igričarska doživetja. Če se želijo prijatelji pomeriti med seboj in se hkrati tudi družiti, je tak projektor idealen pripomoček. Treba je zgolj najti kabel z vtičem mikro HDMI na eni strani (takega sprejema Freestyle) in lahko priključijo igralno konzolo, namizni ali prenosni računalnik. Če je kabel dovolj dolg, ostalih naprav morda niti premikati ni treba z njihovega običajnega domovanja, projektor pa, kot rečeno, lahko prestavljamo in vrtimo po mili volji. Poskusil sem z Xbox-om in izkušnja je odlična. Poleg tega, da je slika bistveno večja kot na monitorju in tudi televizorju, pri lepoti prikaza nisem opazil kakšnih resnih razlik, kajti ta projektor ponuja polno visoko razločljivost. Igre za konzole prejšnje generacije so bile tako ali tako prilagojene za igranje pri 60 ali celo samo 30 sličicah na sekundo (in dosti drugače ni niti pri novi generaciji, čeprav podpira 120 sličic na sekundo), zato je igranje enako gladko kot na televizorju.

Predstavljam si, da je Freestyle primeren za kratkočasenje na dopustu ali službenem potovanju. V mobilnih hiškah, počitniških prikolicah ali avtodomih so običajno majhni televizorji, ki so tudi omejeni določen seznam televizijskih programov, prav dosti boljša ni niti situacija v hotelih ali apartmajih. Z dotičnim projektorjem si lahko zagotovimo večjo in mnogih primerih tudi boljšo sliko, če ne drugam, na strop. Predvsem pa lahko gledamo marsikaj, če je zadeva le povezana v brezžično omrežje (v skrajnem primeru mu ga zagotavljamo z dostopno točko na telefonu). Na samem projektorju teče enak sistem kot na televizorjih Samsung, kar pomeni, da so lahko naložene operaterske aplikacije (EON in podobne), pa tiste za storitve pretočnega videa (HBO Max, Netflix, Voyo … ) in tako je izbira vsebin takoj bistveno večja. Poleg tega se da še zrcaliti vsebine s telefona. In še z zvokom se ni treba obremenjevati, ker je vgrajen kakovosten in dovolj močan zvočnik.

Izpustil sem še, recimo jim poslovne vidike uporabe. Če prostori niso preveč svetli oz. se jih da ustrezno zatemniti, je to lahko primeren »zaslon« za sestanke, na katerih sodelavci iščejo in premlevajo različne ideje, pa tudi za kakšne predstavitve v podjetju.

Nekateri prenosni projektorji imajo vgrajeno baterijo, Freestyle je nima. Vendar ponuja drugo rešitev, če vtičnice za napajalnik ni pri roki. Lahko uporabimo prenosno baterijo, ki je sposobna polniti prenosnik. Moja brez težav napaja projektor med delovanjem, po specifikacijah pa mora imeti izhodno moč najmanj 50W in napetost 20V. Predvsem pri napetosti je treba biti pozoren, kajti večina zunanjih baterij za telefone (»powerbankov«) ne zmore več kot 12V. Dotični projektor je torej mogoče uporabljati kjerkoli, le z ustrezno baterijo se je še treba opremiti.

Ta čas še poteka akcija, pri kateri kupec dobi popolnoma brezžične slušalke Galaxy Buds Pro. Projektor sicer stane 999 evrov.

Fotografije: Samsung

The post Doma, pri prijatelju, znotraj ali zunaj, s tem projektorjem ni ovir za zabavo appeared first on Tehnozvezdje.

Takoj na začetku lahko povemo, da tudi to nikakor ni poceni naprava, kajti ceno so postavili na 4800 evrov, toda njegova slika je lahko veliko do sedmih metrov in pol diagonale (300 palcev), ponuja pa bolj ali manj vse tehnologije, ki jih v zadnjem času zasledimo pri vrhunskih televizorjih.

V prvi vrsti so tu seveda polni priključki HDMI 2.1 in s tem podpora za osveževanje s 120 Hz pri razločljivosti 4K ter za prenos zvoka po protokolu eARC. Zakasnitev je manj kot 20 ms, kar bo verjetno zadovoljilo večino igričarjev, razen morda tistih, ki profesionalno tekmujejo. Za uporabnike, ki jim je poleg iger pomembno tudi gledanje drugih vsebin, so podprti formati HDR10, HDR10 in HLG pri 10-bitni barvni globini.

Projektor ponuja 2500 ansilumnov svetilnosti in kontrastno razmerje 1.200.000:1. Obetaven je tudi podatek o glasnosti ventilatorja med 22 in 30 dB. Epson ima sicer v ponudbi še model LS12000, ki je približno tisočaka dražji, in ima še nekoliko višjo svetilnost (2700 lumnov) ter boljše kontrastno razmerje, sicer pa je v ostalih lastnostih enak.

Fotografiji: Epson

• 
  Umetna inteligenca pomagala posneti zgodbo o sami sebi?
• 
  Samsung Galaxy Buds4 Pro: Najbolje se »znajdejo« v domačem »ekosistemu«
• 
  Za nami je premik ure, pred nami daljši večeri in čas za prijetne rituale. Z nekaj preprostimi navadami lahko izboljšamo kakovost spanca
• 
  Lepas L8 PHEV Elegance: Absolutno ničesar mu ne manjka, razen morebiti kančka izrazitosti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Z nekaj pametnimi tipali se izognite resnim posledicam!

The post Tekoče igranje na največji možni sliki 4K appeared first on Tehnozvezdje.

Verjetno bi se lahko na dolgo in široko pregovarjali o potrebi po tolikšni zaslonski površini. Vendar realistično. Koliko vas sploh ima dovolj prostora za tri monitorje, da o poganjanju grafične kartice oziroma celega sistema na zgornjem koncu zmogljivosti ne omenjam. Vendar! Kdo česa takšnega ne bi rad imel pred sabo? Če potrebuje ali ne! Nihče resno ne potrebuje nesramno dragega avtomobila, a bi ga redko kdo zavrnil. Ponudila se je priložnost, prostora je dovolj. Čemu torej ne bi poskusili!

Monitorji z 80-centimetrsko diagonalo (31,5 palca) in razločljivosti QHD v konfiguraciji so od podjetja AOC. Srednji je po tehničnih podatkih malce boljši (predvsem ima višjo svetilnost), medtem ko sta levi in desni enaka. Ta dva zdaj krasita mizo, kajti za to sta bila kupljena. Eden namreč ni več dovolj.

Ko sedeš pred monitorje, se počutiš kot največja »faca« na svetu. Ergonomija je odlična, kajti zaradi ukrivljenosti je za dober pregled nad vsebino skrajnih dveh dovolj majhen premik glave levo ali desno. Na levem so programi za komunikacijo med igranjem, na srednjem igra in ostane še desni. Morda za youtube ali kaj podobnega, dokler »zagnano« ne preseže zmogljivosti grafike. Ta ni pretirano mogočna. Geforce GTX 1660 Ti zadošča za večino iger, a vseeno sodi med cenovno dostopnejše – njena zamenjava je zato naslednja investicija, saj se občasno zatika že z dvema monitorjema. »Laganja« sicer med igranjem srednje zahtevnih igrah ni opaziti, je pa opazno zmanjšanje fps-jev (sličic na sekundo) pri zahtevnejših.

Jasno kot beli dan. Za več monitorjev potrebujete dovolj zmogljivo grafično kartico. Če te nimate ali je ne nameravate nabaviti, potem bo veliko bolje, če ostanete pri enem samem. In še to. Kar razporedite po treh zaslonih, lahko enako učinkovito tudi na dveh. Dva sta uporabna, trije pa »luksuz«.

The post Noro, »bolano«, da ti čeljust pade na tla (#video) appeared first on Tehnozvezdje.