Poco F4 GT: Ponuja marsikaj za svojo ceno, a čudežev ne pričakuj
Matjaž Ropret 16. julija 2022 ob 06:25

Xiaomijeva znamka Poco si je s telefonom F4 GT zastavila najbolj ambiciozen projekt doslej. Niso želeli zgolj ponuditi vrhunskih »specifikacij« za nižjo ceno od konkurence, temveč kar enega najbolj zmogljivih igričarskih modelov. A hkrati dovolj zadržanega, da lahko ugaja širšemu krogu kupcev. Formula bi bila stoodstotno uspešna, če bi uspeli malo bolje ukrotiti segrevanje procesorja in zagotovili ceni primerno fotografsko kakovost. A tudi brez tega dvojega tega mobilnika ne gre odpisati.

Igričarski telefoni so hecne živali. Imajo mnoge močne atribute, a vseeno ne prodrejo med množice. V Pocu seveda želijo to spremeniti, predvsem s poudarjanjem lastnosti, ki bi lahko premamile tudi potencialne kupce zunaj igričarske sfere. Poglejmo, kako dobro jim to uspeva.

F4 GT kot »običajni« telefon

Velik zaslon s hitrim osveževanjem, procesor z vrha ponudbe z nekoliko konkretnejšim hlajenjem, dovolj zmogljiva baterija za dolgotrajno igranje, na račun vsega naštetega nekoliko debelejše ohišje, glasen zvočnik (ali dva), nekaj oblikovnih posebnosti za bolj izstopajoč videz in, morda najbolj pomembno, sprožilnika na daljši stranici za imitiranje krmilnika z igralnih konzol. To je skupek lastnosti za igričarski telefon in ta seznam F4 GT povsem obkljuka ter še kaj doda. Največji vtis nedvomno naredi polnjenje s priloženim, ogromnim, 120-vatnim napajalnikom. Z njim se telefon polni tako hitro, da mi ga niti enkrat ni uspelo odklopiti, preden je baterija prišla na 100 odstotkov. Želel bi si, zavoljo njene kondicije na dolgi rok, omejiti najvišjo raven napolnjenosti na 90 ali celo 85 odstotkov, vendar tega telefon ne ponuja. Trajanje baterije je sicer solidno dolgo, seveda pa jo grafično zahtevne igre izpijejo v nekaj urah. Ker pa bo v manj kot 20 minutah znova polna, to ni težava.

Poco F4 GT
  • Oblika in izdelava
  • Zaslon
  • Fotoaparat
  • Delovanje
  • Programska oprema in dodatne funkcionalnosti
  • Razmerje med ceno in kakovostjo
3.9

Naj kupim?

Če te mikajo igričarski sprožilniki, izvrstni zvočniki, super hitro polnjenje in lep ter hiter zaslon, za telefon pa ne bi odštel preveč, je to pravi model zate, saj za 649 evrov ponuja dobro vrednost za ceno. Ne pričakuj pa boljšega hlajenja kot pri večini ostalih telefonov in sprijazniti se moraš z dokaj povprečnim foto-video sklopom ter zgolj 128 gigabajti prostora za podatke, saj izvedbe z 256 GB v Sloveniji ne prodajajo.

Zaslon bo zagotovo navdušil vsakogar. Je namreč 6,67-palčni OLED z 10-bitnimi barvami, osveževanjem 120 Hz in zadostno svetilnostjo za dobro viden učinek HDR pri tovrstnih vsebinah. Seveda se najdejo še bolj prepričljivi zasloni, a za nekaj stotakov višjo ceno. Redki pa so telefoni s tako dobrimi zvočniki. Posebnost je predvsem v tem, da sta tako spodaj kot zgoraj enakovredna, medtem ko se večina za stereo učinek zanaša kar na manjši zvočnik za pogovore. Zato je zvok bolj poln in tudi glasnejši. Večinoma je navdušujoč tudi procesor Snapdragon 8 prve generacije, še posebej, če telefon z njim ne stane tisočaka ali več. Zaradi njega je vse zelo odzivno, ni zatikanja niti pri množici »odprtih« aplikacij in igre tečejo gladko pri visokih grafičnih podrobnostih. Toda tisti najbolj zahtevni naslovi vseeno zahtevajo izbiro ne povsem najvišjega nivoja grafičnih podrobnosti, kajti neprestano obremenjevanje procesorja na polnih zmogljivostih se hitro odrazi v upočasnjevanju, ker hlajenje, četudi je bolj napredno kot denimo v telefonih serije Xiaomi 12, tudi ne uspeva dovolj hitro odvajati toplote. Tako je skozi 15-minutni test procesor večina časa deloval s taktom, znižanim za tretjino, kar nas je glede obljube proizvajalca nekoliko razočaralo.

Podobno bodo zahtevne vsaj rahlo razočarale fotografije, manj ali sploh ne pa video posnetki. Glavni od treh objektivov s 64-milijonskim tipalom spodobno opravlja svoje delo in če sodimo po tem, da je video (4K) presenetljivo dober, bi se najbrž dalo tudi fotografski vidik z ustrezno obdelavo signala še nekoliko izboljšati. Tako pa so fotografije večinoma nekoliko anemične, pogosto s pretirano zeleno, povprečnim dinamičnim razponom in nekoliko umetnih izgledom, še posebej z vključeno umetno inteligenco. Brez nje se mi videz, kot običajno, zdi bolj naraven. Rezultati so solidni, vendar prej na ravni (kakovostnega) telefona za 400 kot za 700 evrov. Na žalost množice pik na tipalu, privzeto so fotografije kajpak 16-milijonske, niso izkoristili za »zum« brez izgube kakovosti, saj se že pri dvakratni povečavi vidi, da je zgolj digitalna in zato slabe kakovosti. Po drugi strani je obdelava pri videu presenetljivo lepa, podrobnosti so dobre, tudi dinamika boljša kot pri fotografijah, le odbleskov je nekoliko preveč. Ekstra široki objektiv je daleč od te ravni, ima slabo optiko in tudi barve, medtem ko je o makro objektivu z dvomilijonskim tipalom škoda vsake besede.

Povezljivost je na pričakovano visokem nivoju, saj so tu 5G, Wi-Fi 6, bluetooth 5.2. Uporabniški vmesnik MIUI 13 se ne razlikuje kaj dosti od tistega v telefonih Xiaomi, kajti Poco je druga stvar zgolj po imenu. Vmesnik je povsem v redu in nevsiljiv, da se ga prilagoditi po svojih željah, želel pa bi si malo bolj ažurnih posodobitev, predvsem varnostnih.

Še nekaj besed o odklepanju s prstnim odtisom. Tipalo je v stranski tipki in deluje izvrstno, kot pa se mi je dogajalo že pri kakšnem telefonu z oznako Xiaomi, sem tudi tega moral pogosto odklepati s kodo PIN. Ne zato, ker tipalo ne bi prepoznalo mojega prsta, temveč, ker je med »valjanjem« po rokah slednje tolikokrat zaznalo željo po odklepanju, a nato ne tudi shranjenega odtisa, da je telefon prešel v varnostni način in zahteval odklepanje z drugim elementom. Morda kdo nima teh težav, zame pa je ta lastnost pri mobilnikih naveze Xiaomi-Poco še kar nadležna.

Kaj pa igričarski dodatki?

Glavna zanimivost te naprave sta sprožilnika na desni stranici, ko je telefon pokončno, oz. zgoraj, če ga obrnemo v vodoravni položaj. Za razliko od nekaterih drugih podobnih rešitev sta to izskočni fizični tipki. Uporabnik se s pretikaloma oz. drsnikoma ob njiju odloča, ali naj bosta »zunaj« ali skrita. Za njuno v uporabo v igrah je treba te poganjati čez nekakšen zbirni center, aplikacijo Game Turbo. Potem se ob strani prikaže črtica in s potegom od roba telefona se nato odpre prekrivni meni, kjer je mogoče nastavljati marsikaj, tudi to, kaj počneta sprožilnika. V bistvu imitirata dotikanje zaslona na določeni točki oz. območju, torej se ju da uporabljati namesti pritiskanja na navidezno tipko. Kar zna biti v nekaterih igrah priročno in hitrejše, v drugih pa skoraj malo odveč, odvisno od žanra in načina igranja. Ne bi rekel, da je to nujen dodatek za igranje, lahko pa pride prav in morda celo prinese nekaj tekmovalne prednosti.

Ti tipki je sicer mogoče uporabiti tudi kot bližnjici pri običajni uporabi telefona, tudi ko je zaslon zaklenjen. Vendar se v praksi dobro obnese le dvojni pritisk, denimo za svetilko ali vstop v fotoaparat, medtem ko je daljši pritisk prelahko sprožiti po nesreči in sem ga zato po nekaj dneh izključil.  

Vse te pridobitve vplivajo na debelino in maso telefona, ki sta nekoliko nad tem, kar danes pričakujemo. Ne da bi bil predebel ali pretežak za večino rok, se je pa treba zavedati tega »davka«, kajti drugi s podobnimi zmogljivostmi so za odtenek tanjši in lažji. Je pa izdelava dobra, nikjer ni kakšne plastike in še na zadnji strani je nekaj vzorcev za razbijanje monotonosti. Prodajajo sicer tudi rumeno izvedbo, ki je še bolj vpadljiva od naše testne sive.

Za koga zanimiv dodatek bi bila tudi večja količina pomnilnika, saj različica z 256 GB prostora za podatke, prinaša tudi nadgradnjo z 8 na 12 GB delovnega pomnilnika. Koliko bi se to poznalo v praksi je vprašljivo, a na dolgi rok ne škodi nekaj zaloge, ko sistem in aplikacije postanejo z leti še bolj požrešni, to pa se dogaja vedno in se bo tudi v prihodnje. Žal v Sloveniji te različice ni naprodaj in četudi z 8 GB pomnilnika telefon deluje več kot zadovoljivo, pa je omejenost na 128 GB zame eden ključnih razlogov, da tega telefona ne bi kupil. Še posebej za igričarje, ki želijo preigravati več najnovejših (in starejših) naslovov, saj ti zasedejo veliko prostora, pa že tako je danes 128 GB na spodnji meji.

Tehnični podatki:

ProcesorQualcomm SM8450 Snapdragon 8 Gen 1 (4 nm), osem jeder (1 x 3.00 GHz Cortex-X2, 3 x 2.40 GHz Cortex-A710 in 4 x 1.70 GHz Cortex-A510), grafika Adreno 730
Zaslon16,9 cm (6,67 palca), AMOLED, 120 Hz, 1080 x 2400 pik, 800 cd/m2 (največ), milijarda barv
Glavna kamera64 MP, f/1,9, 26 mm, velikost tipala 1/1,73″, velikost pika 0,8 µm, PDAF
Širokokotna kamera8 MP, f/2,2, vidni kot 120˚
Bližinska kamera2 MP, f/2,4,
Kamera spredaj20 MP, f/2,4, velikost tipala 2,0″, velikost pika 0,8 µm
VmesnikiWi-Fi 6, Bluetooth 5,2, NFC, satelitski sprejemnik, USB-C
Biometrijatipalo prstnega odtisa v tipki za vklop
Operacijski sistemAndroid 12, MIUI 13
Pomnilnik8/256 ali 12/256 GB, ni reže za pomnilniške kartice
Baterija4700 mAh, 120-vatno polnjenje
Material ohišja in okvirjakovina, utrjeno steklo
Mere162,5 x 76,7 x 8,5 mm
Teža210 g
HVALIMO:
  • Lep zaslon
  • Zanimiva zunanjost telefona
  • Dvojica enakovrednih, glasnih stereo zvočnikov
  • Dobre zmogljivosti
  • Zares ekstremno hitro polnjenje
  • Sprožilnika sta lahko uporabna med igranjem in med vsakdanjo uporabo
  • Atraktivna cena

GRAJAMO:

  • Ob resnejših naporih procesorja je segrevanja in upočasnjevanja malenkost preveč
  • Fotoaparat ni na ravni cenovnega razreda
  • Tipalo prstnih odtisov v stranski tipki vse prepogosto zazna »poskuse« odklepanja, ki to niso
  • Naprodaj je zgolj različica s 128 GB podatkovnega pomnilnika

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja