Letos poleti večino časa nisem imel v denarnici več kot 20 evrov. Zaloga od prejšnjega dviga je postopno skopnela in nato se preprosto nisem odpravil do bankomata po novo. A je niti nisem potreboval, ker že nekaj let plačujem izključno brezstično, razen tam, kjer se res ne da. O tem, da bomo v prihodnje vedno več plačevali digitalno, sem bil prepričan že prej. Pandemija z izogibanjem nepotrebnemu prijemanju česarkoli in porastom spletnih nakupov, ki potrošnike še bolj navajajo na digitalne (mobilne) denarnice, je to prepričanje samo še utrdila. Nikakor ne mislim, da je gotovina za odpis. Ima svoje mesto za določene namene, določene transakcije so z njo še vedno najbolj enostavne ali smiselne, toda na plačilnih mestih, avtomatih, parkomatih in pač povsod, kjer plačam določeno blago ali storitev, si želim izključno prislanjanja kartice, telefona ali ure.

Še kartice sem zraven vključil samo zato, ker vem, da marsikomu še vedno predstavljajo glavno plačilno sredstvo. Sam jih prav tako skoraj nikoli več ne uporabim, odkar imam digitalizirane. Najprej na telefonu, v zadnjem času še na uri. Oboje po praktičnosti toliko presega seganje po denarnici, njeno odpiranje, vlečenje kartice ven in nato še pospravljanje, da preprosto ne vidim razloga, zakaj za ta namen ne bi koristil naprave, ki celoten postopek bistveno poenostavi. Veliko lažje in hitreje je vzeti telefon iz žepa in ga biometrično odkleniti ali pa zbuditi zaslon ure, jo s potegom prsta (ali pritiskom na gumb) postaviti v način za plačevanje in k terminalu prisloniti kar zapestje. Poleg tega je precejšnja verjetnost, da imam eno od teh naprav ali celo obe s seboj, kamorkoli grem. Tudi tja, denimo na kakšno rekreacijo, kamor ne vzamem s seboj telefona, grem skoraj zagotovo z uro, saj z njo spremljam podatke o vadbi. A tudi če tega načina ne bi uporabljal ali bi nosil kakšno uro, ki plačevanje na omogoča, bi prej vzel s seboj telefon kot denarnico. Lahko bi sicer samo eno od kartic in kakšen bankovec, a ko to kdaj naredim z vozniškim dovoljenjem, nato čez nekaj dni zgrožen ugotovim, da je še vedno v žepu tistih hlač, ki sem jim nosil takrat.

Plačevanje z digitalnimi pripomočki ni samo priročnejše in bolj higiensko, je tudi varnejše kot z gotovino. Pogosto poslušam izgovore ali pomisleke, čemu nekdo ne bi imel niti mobilne banke, kaj šele denarnice. Češ, kaj vse se lahko zgodi s telefonom, kam lahko odtekajo podatki in podobno. Vse to je pretežno brez prave osnove. Res je, telefon lahko izgubimo ali nam ga ukradejo. Toda povsem enaka ali še večja je možnost, da izgubimo ali nam ukradejo kartico, kakšen bankovec ali celotno denarnico. Kar je na telefonu, je večinoma tudi nekje drugje (v oblaku, na mobilniku živi zgolj kot storitev, smo zgolj prijavljeni v svoj uporabniški račun), fizične stvari v denarnici pa so samo tam, in ko izginejo, jih običajno ne vidimo več. Če je telefon ustrezno zaščiten s prstnim odtisom ali prepoznavo obraza in šestmestno kodo PIN, je tudi minimalna verjetnost, da bo vanj kdo vdrl in karkoli ukradel. Kajti to je šele prva linija obrambe. Morda bi potem nepridipravu uspelo izvesti kakšen nakup nizke vrednosti. Za večje ali za prenakazila kam drugam pa bi srečal z dodatnimi zaščitami – številko PIN debetne ali kreditne kartice, vstopom v bančno aplikacijo in še potrjevanjem plačil v njej. Razen pri res malomarnem uporabniku z lahko uganljivimi kodami bi težko prišel kamorkoli. Ob vsaki morebitni zlorabi pa imajo Mastercard kot ponudnik kartic in banke izdajateljice načelo ničelne odgovornosti komitenta, ki bo ves denar dobil povrnjen.

Odveč je tudi strah, da bi lahko kdo denar ukradel med samim plačevanjem. Ali pa celo samo zato, ker so podatki o kartici shranjeni na telefonu. V resnici namreč niso, pa tudi nikoli ne potujejo po internetu. V uporabi je tehnologija »žetonov« (angl. token), pri kateri so kartice in druge informacije prikazati kot številke in kdorkoli bi slučajno prestregel podatkovni tok si z njimi ne bi mogel nič pomagati, ker mu manjkajo baze, kjer se te številke ujamejo s podatki o dejanski kartici in komitentu. Te baze pa so verjetno ene najbolje zaščitenih sploh.

Morda še največjo oviro, ki še ostaja za digitalno in nasploh brezstično plačevanje, sem že nakazal. Namreč dejstvo, da še vedno niso vsa plačilna mesta opremljena z ustreznimi terminali POS in da nekateri ponudniki še naprej sprejemajo zgolj gotovino. Pogosto prav na takih lokacijah, kamor bi najbolj verjetno prišel brez denarnice. Situacija se sicer izboljšuje in zdaj vsaj skoraj vse trgovine omogočajo brezstično plačevanje. Tudi drugod se ponudniki ustrezno opremljajo in pobude, kot je Mastercard Osmica, bi lahko še dodatno spodbudile prehod v popolno digitalizacijo. Težava ostajajo mnogi parkomati in avtomati, kjer je mogoče plačevati le s kovanci ali morda še kakšno drugo metodo, ne pa brezstično s kartico, fizično ali digitalizirano. Nič nimam proti temu, da kovanci ostanejo, v določenih primerih je mogoče z njimi plačati za krajša obdobja, toda zraven bi morala obvezno biti še možnost prislanjanja nečesa negotovinskega. Ni večje frustracije kot pri ugotovitvi, da ne moreš plačati, ker nimaš pri sebi zadosti (in pravih) kovancev, imaš pa kup drugih, modernih plačilnih sredstev.

Naslovna fotografija: Mastercard

• 
  KRATKI TEST Honor Tab X8b: Za filme in otroke, na težkih nalogah pa si polomi zobe
• 
  Vsak korak šteje: Telekom Slovenije in Samsung z 10.000 evri podpore združenju Europa Donna Slovenija
• 
  PRVI VTIS (TEST) iPhone Duo: Zakaj Apple prodaja bučke, da guba ni opazna?
• 
  Spremembe so stalnica, ki jezijo le, dokler se jih ne privadiš!
• 
  Dvesto let po Korri se vse začne znova

The post Nič ne bi imel proti, če bi se lahko znebil denarnice appeared first on Tehnozvezdje.

Applovi telefoni dovolijo, da potrdilo vnesete v digitalno denarnico, medtem ko se morajo uporabniki naprav s sistemom Android znajti. Namestiti podobno aplikacijo, ali ustvariti bližnjico na domačem zaslonu do dokumenta, ki ste ga prenesli iz državnega zdravstvenega portala, ali fotografije kode QR. Ta je edino, kar potrebujete za dokazovanje, da ste testirani, ste bolezen preboleli ali ste cepljeni. Kar je kajpada daleč najbolje, saj s tem ščite sebe in hkrati še vse ostale. Pravzaprav se »dokument« zgolj zaradi kode imenuje digitalni.

Evropsko digitalno covidno potrdilo vsebuje kodo QR z digitalnim podpisom za zaščito pred ponarejanjem. Ob preverjanju pristnosti potrdila se skenira koda in preveri podpis.

Še najbolj preprosto bo, da kodo fotografirate in fotografijo z orodji na telefonu obrežete, da poleg nje ni nobenega nepotrebnega balasta. Sam sem za vsak primer pustil še spodnji del z nekaj več podatki. Ni pa to nujno. Dovolj je le koda. Od modela (in starosti) telefona s sistemom Android je odvisno, kako naredite bližnjico, toda večinoma je postopek sledeč. Odprite aplikacijo za datotečni sistem naprave, v njej poiščete datoteko z dokumentom (prenesen PDF) ali fotografijo, nekaj časa na njej zadržite prst, da jo označite ali odprete in nato v razdelku »več« izberite »ustvari bližnjico na namizju«. Kadar boste kodo potrebovali, vam je ne bo treba iskati v galeriji ali po mapah, dovolj bo dotik s prstom na ikono z bližnjico do nje. Prednost fotografije pred dokumentom s kodo je ta, da boste morali del dokumenta s kodo povečati, predno jo boste pokazali, medtem ko v primeru fotografije to ni potrebno.

Evropska komisija je vzpostavila portal, ki omogoča preverjanje vseh podpisov potrdil v EU. Osebni podatki imetnice oziroma imetnika potrdila se v ta portal ne bodo posredovali, saj to ni potrebno za preverjanje digitalnega podpisa. Evropska komisija je državam članicam pomagala tudi pri razvoju programske opreme in aplikacij za izdajanje, shranjevanje in preverjanje potrdil ter pri uvedbi testov za dostop do portala.

Poleg opisanega načina je mogoč še eden, podoben Applovi digitalni denarnici. Na telefon namestite aplikacijo WalletPasses, v njej s kamero preberite kodo QR in jo na ta način uvozite vanjo. Ker konkretna nima razdelka za tovrstne kode, izberete enega od obstoječih, pod katerim je potem ta shranjena. Sam sem uporabil razdelek za vstopnice »Event«. So še druge podobne aplikacije, ki pa jih nisem preizkusil, kajti najbolj preprosta za večino je bližnjica na domačem zaslonu.

The post NEDELJSKI NASVET: Kam z EU digitalnim COVID potrdilom? appeared first on Tehnozvezdje.

Eno glavnih področij za hitro rast plačevanja samo s približanjem kartice (ali telefona) terminalu je javni prevoz. Tam je tak način potrjevanja plačil za vozovnice hitrejši in varnejši. Število potnikov, ki uporabljajo brezstične kartice za plačevanje javnega prevoza, stabilno raste, pravijo v Mastercardu. Kjer so tudi prepričani, da je to že prešlo v podzavest uporabnikov in da bo ta način prej ali slej osvojil glavnino Evropejcev. Navsezadnje so že pred nekaj letih napovedali, da bodo do leta 2020 vsi plačilni terminali v Evropi opremljeni z brezstično tehnologijo. Tudi telefonov, ki prihajajo na trg brez tehnologije NFC, je vse manj. In število bank z digitalnimi denarnicami se povečuje.

Od začetka leta je po podatkih najnovejše Mastercardove raziskave brezstično plačevanje v Evropi zraslo za 97 odstotkov. Skoraj toliko, za 89 odstotkov se je uporaba tega načina povečala v Sloveniji. Seveda v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. To pa pomeni, da je že 54 odstotkov vseh kartičnih plačil v Sloveniji je brezstičnih. Po mojih opažanjih je zanimiv tudi premik pri trgovcih. Še lani je marsikateri debelo gledal, če je kupec omenil, da ne bi vtikal kartice, ampak jo samo približal. Letos pa so začeli trgovci in trgovke sami sugerirati potrošnikom, naj samo prislonijo kartico. Edino telefon še koga preseneti, čeprav mnogi to možnost ali že poznajo ali pa se vsaj ne čudijo več.

 V Sloveniji sta opazna dva porasta pri brezstičnih plačilih. Rast glede na lani je visoka in po skupne številu tovrstnih transakcij se naša država uvršča nad evropsko povprečje,

je povedal Luka Gabrovšek, predstavnik Mastercard za Slovenijo.

Po Evropi je vsaj še 15 držav, kjer so tudi že presegli mejo že več kot polovice brezstičnih plačil. Med njimi so Danska, Hrvaška, Grčija, Madžarska, Nizozemska, Poljska in Rusija. Še posebej izstopa Poljska, ker so brezkontaktno plačevanje povsem posvojili, saj predstavlja že več kot 80 odstotkov vseh nakupov. Zaradi tega pa se konkretno zmanjšuje tudi obseg poslovanja z gotovino. »Mnoge evropske države tako prevzemajo brezgotovinsko ekonomijo,« so prepričani v družbi Mastercard. Po njihovih besedah to tudi izboljšuje podatkovno analitiko in načrtovanje infrastrukture.

Evropa je vodilna v brezstičnem plačevanju. Kljub različnim gospodarskim razmeram in stopnjam razvoja potrošniki iz različnih držav usklajeno sprejemajo to tehnologijo. Vse pogosteje vidimo, kako se različni evropski trgi hitro odzovejo na tehnologijo, ko se poveča zaupanje potrošnikov vanjo,

je ocenil Javier Perez, predsednik Mastercard Europe. Jasno je torej, da kupcem nekaj pomeni hiter in priročen način plačila, ki je hkrati varen, dobro zaščiten. Že prejšnje raziskave so pokazale, da ljudje tovrstnemu plačevanju zaupajo in ga obravnavajo kot varnega.

The post Več kot polovica kupcev že plačuje brezstično appeared first on Tehnozvezdje.

Podjetje Mastercard, eden od dveh velikih kartičnih ponudnikov, je napovedalo, da bodo od prihodnjega aprila naprej potrošniki lahko pri nakupovanju in plačevanju s kartico Mastercard za identifikacijo lahko uporabljali biometrične rešitve, kot sta prstni odtis ali prepoznavanje obraza. Če nekdo napove, da bomo uporabniki nekaj »lahko« dobili, to običajno še ne pove dosti in stvar lahko hitro zvodeni. Toda v Mastercardu so bankam in drugim partnerjem, ki izdajajo njegove debetne in kreditne kartice, postavili zahtevo. Od aprila 2019 mora biti komitentom na voljo biometrična avtentikacija. Tako za transakcije »na daljavo«, torej spletne, kot za »bližnja« plačila, če jih potrošniki izvedejo z digitalnimi denarnicami. Torej s sistemi, kot so NLB Pay in podobni.

Vseeno pa ne bo tako rigorozno in hipno. Vsaka banka se bo lahko odločila, kako hitro bo komitentom dala v roke nove kartice Mastercard in Maestro (te naj bi počasi začela nadomeščati debetna Debit Mastercard), ki bodo omogočale dodatno varnostno preverjanje na mobilniku. Kar bo izgledalo tako, da bo kupec na telefonu dobil poziv, naj potrdi svojo istovetnost, ko bo na spletu vpisal številko kartice. Tehnologija Mastercard Identity Check je zdaj na voljo v 37 državah, Slovenije še ni med njimi, prihodnje leto pa jo bodo razširili. Drugod za zdaj deluje potrjevanje nakupa z geslom, ki prileti v sms-u. Identity Check je bolj priročen in varnejši način. Pa tudi ničesar si ni treba zapomniti. In, kot še trdijo v Mastercardu, zaradi tega se zmanjšuje delež nezaključenih nakupov. Ne vem sicer, zakaj bi koga končno geslo odvrnilo od nakupa, a očitno se to dogaja.

Za konkretno uporabo tehnologije, ki je sicer na voljo v skoraj vsakem telefonu, mora nekje biti gonilna sila. Banke same se za to odločajo počasi, prav tako trgovci. Zato je akcijski načrt kartičnega ponudnika dobrodošel, še posebej, ker izpolnjuje še zakonske zahteve za močno avtentikacijo. Boštjan Fabjančič iz Mastercarda Slovenija je poudaril, da sama inovacija brez ključnih ciljev, kot sta odlična uporabniška izkušnja ter varnost plačila, ne prinaša odgovora na pričakovanja vedno bolj digitalnega sveta okoli nas.

Biometrična tehnologija se popolnoma sklada s potrošnikovimi pričakovanji glede varnih plačilnih rešitev prihodnosti in je v koraku z vse močnejšo digitalizacijo življenjskih stilov. Slednje koristi tako potrošnikom, trgovcem in bančnim institucijam, saj izboljšuje nakupno izkušnjo in še bolj varuje transakcije

To je izjavil Mastercardov evropski šef Javier Perez. Njegove trditve menda potrjujejo tudi študije, eno od njih so izvedli na Univerzi v Oxfordu.  Po teh študijah ima 93 odstotkov potrošnikov za potrjevanje plačil raje biometrične rešitve kot klasična gesla. Le za odstotno točko manj bančnih strokovnjakov pa si želi uvedbe biometrije. Le, dragi bančniki, nič vas ne ovira.

The post Za potrjevanje plačil samo še biometrija appeared first on Tehnozvezdje.