Programi Affinity Photo 2 za razvijanje in urejanje fotografij, Affinity Designer 2 za grafično oblikovanje in risanje ter Affinity Publisher za namizno založništvo so v zadnjem času najresnejša konkurenca vladarju na tem področju, podjetju Adobe z izdelki Photoshop, Lightroom, Indesign, Illustrator in drugimi. Medtem ko slednji že dolgo ponuja zgolj naročnine, so programi Affinity oz. celotna zbirka še naprej naprodaj s klasičnimi licencami, ki uporabniku ostanejo, programi pa dobivajo brezplačne posodobitve, dokler razvijalec ne preide na naslednjo izdajo (kot je pred časom na različice 2). Tudi po prehodu pod okrilje podjetja Canva v Serifu zagotavljajo, da tovrstnega poslovnega modela ne bodo spremenili.

Direktor Ashley Hewson je pojasnil, da so se za polletno brezplačno obdobje odločili, ker zamenjava profesionalnih orodij zahteva dolgo učenje in privajanje. »Ne gre zgolj za ceno. Posameznik ali podjetje mora ugotoviti, ali bodo nova orodja primerna za njihovo delo. Vidimo tudi, da določena podjetja izberejo posamične skupine za pilotni projekt, ki uporablja naše programe, in s tem preizkuša, če se dobro vklopijo v delovni proces znotraj podjetja.«

Za preizkušanje ni treba dati podatkov kreditne kartice, niti ni kakšne obveze za kasnejši nakup. Šest mesecev je mogoče izkoristiti tudi z obstoječim uporabniškim računom, četudi je bil pred tem že uporabljen za enomesečni preizkus.

Programi so že prilagojeni tudi za Windows na procesorjih ARM, medtem ko je Affinity Photo za iPadOS zagotovo najboljša fotografska aplikacija na tej platformi. Licenco za slednjo je mogoče ta čas kupiti za 10 evrov, različice za Windows ali MacOS s polovičnim popustom stanejo 37,5 evrov, celotna zbirka pa 90 evrov.

• 
  KRATKI TEST Honor Tab X8b: Za filme in otroke, na težkih nalogah pa si polomi zobe
• 
  Vsak korak šteje: Telekom Slovenije in Samsung z 10.000 evri podpore združenju Europa Donna Slovenija
• 
  PRVI VTIS (TEST) iPhone Duo: Zakaj Apple prodaja bučke, da guba ni opazna?
• 
  Spremembe so stalnica, ki jezijo le, dokler se jih ne privadiš!
• 
  Dvesto let po Korri se vse začne znova

The post Najboljša alternativa (pre)dragim programom Adobe zdaj zastonj za pol leta appeared first on Tehnozvezdje.

Programi Affinity Photo, Affinity Designer in Affinity Publisher so se v zadnjih letih uveljavili kot spodobna, morda celo v nekaterih pogledih celo boljša, predvsem pa bistveno cenejša alternativa najbolj uporabljanim tovrstnim profesionalnim orodjem, v prvi vrsti ameriškega podjetja Adobe. Po navedbah podjetja imajo različice z oznako dve popolnoma prenovljeno osnovo in prinašajo tako nove funkcionalnosti kot osvežen izgled.

Affinity Photo 2 v enem združuje program za »razvijanje« fotografij iz zapisa RAW, kot Adobe Lightroom, in za njihovo obdelavo, torej tekmuje tudi s Photoshopom. Po novem omenjeno razvijanje ne vpliva na samo fotografijo, kadarkoli je mogoče znova spreminjati nastavitve. Prav tako je mogoče brez vpliva na izvirno datoteko združevati več nivojev »mask« in prilagajati obliko fotografij, da se prilega podlagi. Še več drugi novosti pri obdelavi in manipulaciji fotografij oz. objektov vsebuje nova izdaja tega programa, morda enako pomembna pa je možnost zapisovanja v formata JPEG XL in Webp, ki sta vse bolj v uporabi na spletu (drugi tudi na Tehnozvezdju). Kot že prej so vse tri na voljo tudi za iPad, kjer Photo slejkoprej ostaja najzmogljivejša, najhitrejša in najbolj prijazna aplikacija za obdelavo fotografij, a tudi preostali dve imata malo konkurence.

Affinity Designer 2 je orodje za grafično oblikovanje in izdelovanje ilustracij. Tudi tu je poudarek na »nedestruktivnem« spreminjanju oblik posameznih vektorskih form (Vector Warp). Izboljšana so orodja za ustvarjanje različnih oblik, za njihovo rezanje in za merjenje. Po novem je mogoče uvažati datoteke DWG in DXF, pri čemer se ohrani izvirna struktura plasti in proporcev v tehnični risbi.

Program za namizno založništvo Affinity Publisher 2 zdaj omogoča združevanje več dokumentov kot poglavij v daljši publikaciji (knjigi), pri čemer samodejno sinhronizira oštevilčenje strani, kazala, indekse in sloge. Lažje je dodajati opombe, vklapljati in izklapljati sloje na datotekah znotraj dokumenta, učinkovitost programa naj bi bila bistveno boljša, še posebej glede tega, koliko pomnilnika potrebuje.

Enako kot doslej so programi oz. aplikacije na voljo za operacijske sistem Windows, MacOS in iPadOS ter naprodaj kot enkratni nakupi. Kupec nato dobiva posodobitve do izida naslednje generacije. Posamezen program za Windows ali MacOS stane 85 evrov, v začetnem obdobju 49 evrov, za iPadOS pa 24 evrov oz. zdaj 15 evrov. Univerzalna licenca za vse skupaj v času akcije velja 120 evrov, redna cena pa je 200 evrov. Naročniškega modela Serif nima.

Prodajni model vendarle ima pomanjkljivost za obstoječe kupce. Programi prejšnje generacije bodo resda delovali naprej, vendar je s posodobitvami zanje konec (v bistvu je bilo že nekaj mesecev pred izidom v2, kar je že nakazovalo, da se v ozadju nekaj pripravlja), poleg tega ni na voljo kakšne možnosti za cenejšo nadgradnjo, različice »Upgrade«, kot smo jih poznali nekoč. Vsi torej za nove programe plačajo enako in znova bodo lahko nameščali posodobitve naslednjih nekaj let, dokler Serif ne bo izdal zbirke v3.

Fotografije: Serif

The post Programi Affinity so se utrdili med ustvarjalci in prišli do različice dve appeared first on Tehnozvezdje.

Nekoč smo računalniške programe pretežno »kradli«, kolikor si nismo mogli pomagati s tistimi, ki so sodili pod t. i. Shareware. Kasneje so odprtokodni, kjer je eden od postulatov odprtosti tudi brezplačna uporaba, precej izboljšali izbiro in v precejšnji meri odpravili potrebo po piratstvu. Vseeno pa nekaterih področjih ni zares dobrih »prostih« alternativ in se je za konkretno orodje treba ločiti od nekaj deset evrov. Tokrat bomo pogledali, kateri tovrstni programi so vredni denarja.

Pisarniški programi

Brez teh ne gre. Če za kaj, potem osebni računalnik zagotovo potrebujemo za pisanje, lahko tudi za izdelovanje prezentacij, mogoče premetavanje podatkov v preglednicah. Microsoftova Pisarna je že dolgo prevladujoča opcija in šolarji lahko paket Office 365 oz. po novem Microsoft 365 prek svoje šole dobijo zastonj. Če se je le šola uspela prijaviti v ta program, ki je del pogodbe med državo in omenjeno korporacijo.   

Najbolj očitna in priljubljena odprtokodna alternativa je LibreOffice, ki je nedavno prilezel do različice 7.2. Ta med drugim prinaša podporo za procesor M1 (in njegove naslednike) v računalnikih Mac, pohitritve delovanja in izboljšave pri ravnanju z velikimi datotekami, odpiranju določenih datotek docx in xlsx in hitrejše grafično izrisovanje.

Toda tokrat se ne ukvarjamo z odprtokodnimi programi, tudi ne z zastonjskimi spletnimi, kakršni so Googlovi Dokumenti (in ostale pisarniške storitve), ki so sicer prav tako lahko povsem uporabna opcija. Polaris Office je cenejša alternativa – lahko tudi brezplačna, a z nadležnimi oglasi -, ki ponuja enostavno urejanje dokumentov v marsikaterih formatih, med njimi tudi pdf. V dokumente je mogoče pretvoriti tudi fotografije in zvočne posnetke, ni pa tako dobre jezikovne podpore kot pri zgoraj omenjenih. Uporabniki lahko sinhronizirajo svoje delo na različnih napravah, če so prijavljeni v storitev, pri čemer se podatki hranijo v Amazonovem oblaku (AWS). Trajna licenca za uporabo na enem računalniku stane 80 dolarjev (cca 68 evrov).  

Striktno za urejanje dokumentov pdf sta lahko zanimivi izbiri še PDF Complete za 60 dolarjev (51 evrov) ali Ashampoo PDF Pro 2 za 30 evrov.

Na Applovi strani so lahko povsem primerni kar prednaloženi program Pages, Numbers in Keynote. Resda ne omogočajo vsega, kar se da početi z Microsoftovimi orodji, in morda česa ne odprejo povsem pravilno, so pa zelo enostavni za uporabi in delujejo hitro.

Obdelovanje fotografij

Na tem področju dominira Photoshop, ki je dal svoje ime tudi za glagol. Na srečo še vedno (ali pa znova) obstajajo zrele alternative. Vsaj ena. Zastonjski Paint.net in odprtokodni Gimp sta sicer lahko zasilna rešitev, a prvi je omejen, drugi pa (za moj okus) ekstremno neprijazen. Nekdanji favoriti ACDSee, Paint Shop Pro in podobni so skozi leta postali tako kompleksni, da se jim je bolje na daleč ogniti. Zato je moja izbira poleg Adobejeve »okrnjene« različice Photoshop Elements jasna – Affinity Photo. Ta program podobno kot Elements v enem združuje lažjo in težjo manipulacijo s fotografijami in »razvijanje« datotek v zapisu RAW. Pri teh so že toliko izboljšali algoritme, da le malo zaostaja za rezultati Lightrooma. Z nekaj zadnjimi izdajami, še posebej 1.10 pa so zadevo še drastično pohitrili, tako da jo je mogoče uporabljati tudi na računalnikih, ki nimajo ultra zmogljivih grafičnih kartic ali procesorjev z osem in več jedri. Še posebej odlična pa je različica tega programa za iPad, ki jo je res pravi užitek uporabljati, še posebej v kombinaciji s pisalom (Apple Pencil ali Logitech Crayon). Affinity Photo za Windows ali MacOS stane 55 evrov, za iPad pa 22 evrov. Vendar podjetje Serif pogosto ponuja 30-odstotni popust, zato se splača počakati na kakšno tako akcijo. V vsakem primeru pa gre za enkratni nakup.

Montiranje videa

To opravilo se marsikomu verjetno zdi prezahtevno in prezamudno in vsaj drugo pretežno drži, čeprav se sčasoma da precej pohitriti zadevo. Tako zaradi »obrtniške spretnosti« in izkušenj kot zaradi, recimo temu pametnejšega snemanja. Vsekakor pa imamo vsi v žepih zelo sposobne video kamere in splača se iz posnetkov ustvariti nekaj gledljivega in ne predolgega. Sistem MacOS že ponuja čisto soliden pripomoček iMovie, medtem ko je za Windows skoraj treba nekaj kupiti. Edini dober brezplačen tovrstni program je DaVinci Resolve, ki je pravzaprav namenjen profesionalcem in proizvajalec Blackmagicdesign pri njem bolj računa na to, da bo prodal katero od svojih (dragih) namenskih naprav kot pa razširjeno in plačljivo različico programa. Za domače uporabnike pa je DaVinci prekompleksen, zahteva precej učenja in tudi zmogljivo strojno opremo.

Zato je boljša izbira eden od dokaj številnih programov, ki stanejo približno sto evrov, in omogočajo marsikaj, samo malo manj sofisticirano kot Premiere ali DaVinci. Toda hude grafične opreme svojih videov ali naprednega ukvarjanja z barvami se večina uporabnikov tako ali tako ne bo lotevala. Za večstezno montažo, določene učinke, lepe napise in ostalo pa je Cyberlink Powerdirector povsem primeren. Podjetje se v zadnjem času podobno kot druga zelo trudi prepričati uporabnike za naročnino na različico PowerDirector 365, toda zanjo ni potrebe. PowerDirector 19 Ultra za sto evrov omogoča vse bistveno, je zdaj primerna tudi za posnetke z razločljivostjo 5K ali višjo, le za podporo naprednim zapisom videa je treba izbrati 40 evrov dražjo različico Ultimate. Jeseni, preden pride nova izdaja, pa je običajno mogoče »staro« kupiti še za kakšnih deset evrov manj.  

Za montiranje videa na iPadu pa je izvrstna opcija aplikacija LumaFusion. Stane kakšnih 25 evrov, vendar gre tudi tu za enkratno plačilo, zadeva pa je povsem profesionalna tako po zmožnostih kot po delovanju, še posebej na novejših tablicah, ki video 4K obdelujejo hitreje kot marsikateri računalnik.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post NAZAJ V ŠOLO: Cenejše in ravno tako dobre alternative programom Adobe in Microsoft appeared first on Tehnozvezdje.

Med prvimi so brezplačno obdobje uporabe ponudili Microsoft za svojo storitev sodelovanja na daljavo Teams (sicer del poslovne pisarne Office 365), Google in Cisco pa za video konferenčni orodji Hangouts Meet in Webex. So pa to orodja, primarno namenjena poslovni uporabi. Lahko so primerna za delo od doma, če se podjetje odloči zanje. Za običajnega domačega uporabnika ali nekoga, ki v osnovi dela samostojno in se mu ni treba dogovarjati s sodelavci ter z njimi deliti dokumentov in še česa, je to v resnici nepotrebno.

Za koga pa so lahko povsem uporabni programi Affinty Photo, Designer in Publisher. Seveda predvsem prvi, ki je v eno združen konkurent Photoshopu in Lightroomu. Omogoča torej delo s fotografijami in njihovo »razvijanje« iz surovih datotek (RAW). Pri tem je morda nekoliko kompleksen in ne najbolj intuitiven ter zahteva kar zmogljiv računalnik, čeprav so z nekaj zadnjimi različicami v obdelavo vključili grafične kartice in je za uporabnika čakanja nekoliko manj. Kdor program kupi, ga ima za vedno in dobiva posodobitve, kar ažurno tudi dodajajo podporo za nove fotoaparate, tako da je mogoče odpirati tudi novejše datoteke RAW, ter odpravljati popačenja in druge napake objektivov. Odličen je Affinity Photo na iPadu, ki omogoča skoraj vse, kar se da početi z namizno različico, ima pa bistveno prijaznejši vmesnik in tudi deluje hitro, kar kaže na zmogljivosti procesorjev v Applovih tablicah. Designer in Publisher sta namenjena grafičnim oblikovalcem, umetnikom in založnikom. Preizkusil ju nisem, so pa njuni uporabniki večinoma zelo zadovoljni.

Trenutno je na voljo trimesečna brezplačna uporaba programov, kdor pa se odloči za nakup, dobi polovični popust. Po mojem skromnem mnenju se splača izkoristiti to priložnost, ker bodo programi uporabni še dolgo v naslednjih mesecih in letih. Cene že sicer niso visoke, sploh v primerjavi z Adobejem. Različice za MacOS ali Windows sicer stanejo 55 evrov, zdaj jih lahko kupiš po 28 evrov. Aplikacije za iPad pa trenutno stanejo po 11 evrov namesto običajnih 22. Akcija bo trajala do 20. aprila.

Nekateri so bili prepričani, da je tudi Adobe ponudil dva meseca brezplačne uporabe svojih programov znotraj paketa Creative Cloud. Vendar gre v resnici za standardno taktiko, da uporabniku, ki prekine naročnino, sistem ponudi dva meseca zastonj v upanju, da si bo odhajajoči v vmesnem času premislil. To torej lahko izkoristijo samo tisti, ki že zdaj plačujejo za CC, in ni nič novega.

Naslovna fotografija: Serif

The post Brezplačen ali cenejši softver v času krize appeared first on Tehnozvezdje.

Glavna zamera Adobeju so seveda nujne naročnine. Photoshopa se ne da več dobiti samostojno, Lightroom še, vendar ne neposredno od proizvajalca (zato pa na Amazonu ali kje drugje), toda v naročnini na Creative Cloud je ob prvem vključen tudi drugi. Edina kombinacija brez naročnine je Lightroom in okrnjeni Photoshop Elements. Ta zadostuje za osnovno obdelovanje fotografij, za naprednejše, s kompleksnimi maskami in retušami pa ne. A tudi v tem primeru je vsaj čez kakšno leto in pol treba nabaviti nove različice, saj Adobe ob izdaji naslednjih vsako jesen opusti podporo za prejšnje in tako v slednjih ni mogoče odpirati datotek z najnovejših fotoaparatov. Proizvajalci namreč za vsak nov model pripravijo novo obliko zapisa raw. Tako je v povprečju treba računati na strošek vsaj stotih evrov na leto, raje več.

Odprtokodne rešitve so primerne samo za res bazične potrebe in vsakdo, ki želi fotografirati v raw, se mora zateči k nečemu plačljivemu. Ena od opcij je Corel AfterShot Pro (trenutno je pri različici 3), ki je dokaj enostaven, a ima veliko parametrov, zato je povsem v redu za osnovno, delno pa tudi za naprednejšo obdelavo, ima pa kar pomembno težavo. Čeprav na papirju ponuja korekcijo za precejšnje število objektivov, to v praksi pogosto ne deluje, ročno popravljanje sodčkastih in drugih popačenj pa ne daje najboljših rezultatov. Je pa cena ugodna – 55 evrov.

In za podoben denar je na voljo tudi najnovejša alternativa, Affinity Photo. Tega je razvilo britansko podjetje Serif, ki je se že skoraj tri desetletja ukvarja s programi za namizno založništvo, fotografijo in podobne naloge. Pred nekaj leti se je odločilo opustiti staro kodo in vse skupaj napisati na novo. Affinity Photo, ki je od pomladi na voljo v končni, prodajni različici, potem ko je lahko nekaj mesecev vsakdo preizkušal »beto«, je eden prvih rezultatov tega dela. Obetavnih rezultatov, četudi zdaj še ne more biti resna zamenjava za uveljavljene rešitve. Obstaja za sisteme Windows, macOS in iOS, pri čemer je daleč najbolj zanimiva zadnja izvedenka, zato ni čudno, da je postala ena od izpostavljenih predstavitvenih aplikacij za iPad Pro.

Aplikacija za iPad je res briljanta. Odpreš datoteko raw (če jo uspeš dobiti s fotoaparata na tablico, kar do prihoda iOS11 ni povsem trivialno), s prsti popraviš par drsnikov, tk-tk-tk, in fotografija je že skoraj taka, kot bi si jo želel. Aplikacija ponuja še druge možnosti, ko enkrat popraviš osnove (osvetlitev, kontraste, barve, itd), skoraj vse, kot na namizju, od filtrov in retuširanja, popravljanja perspektiv, izrezov, barvnih načinov, pa do dodajanja elementov, besedila in še česa. Priporočljivo pa je za taka opravila imeti »svinčnik« (pisalo), ker se vsega prstom kljub vsemu ne da najbolj natančno početi.

Namizni program prav tako ponuja marsikaj. Je kot bi združil Photoshop in Lightroom v enega, z bolj svežim in prijaznim izgledom, pri čemer se ob odpiranju datoteke raw prikaže drug vmesnik, kot če začneš neposredno z obdelovanjem datoteke jpg, tif ali kakšne druge že stisnjene. Nekako podobno kot pri Photoshop Elements, a veliko bolj zmogljivo, z več nastavitvami, možnostmi, drsniki. V tem programu sem imel nekaj več sreče s popravljanjem slabosti objektivov. Za nekatere aparate je delovalo, za druge, dokaj nove, ni. Ko je posnetek enkrat »razvit« (po kliku na gum develop), se z njim počne podobne stvari kot v Photoshopu, le da je za določene postopek manj neposreden, temveč je treba ugotoviti, kako se zadevo izvede. Poleg krivulj je za vsako prilagoditev na voljo kup vnaprej pripravljenih  filtrov, dostopnih v istem stranskem meniju. Kdor se v zadevo poglobi, nedvomno lahko naredi neverjetne izdelke. Nisem dovolj podkovan v »šopanju«, da bi lahko ocenil, koliko Affinity zaostaja za idolom, zdi pa se mi, da za vsaj 90 odstotkov uporabnikov ne tako zelo veliko.

Na žalost pa je kar velik zaostanek v enem res pomembnem vidiku – hitrosti. Že odpiranje surovega posnetka je počasno. Odvisno sicer od velikosti datoteke in konkretnega zapisa, toda hitro ne gre pri nobenem. Sploh na kakšnem prenosniku z dvojedrnim procesorjem z oznako U je vse skupaj vaja v potrpežljivosti. Na novejšem štirijedrnem namiznem ob podpori solidne grafične kartice je bolje. Med spreminjanjem parametrov nato ni težav, spet pa traja samo razvijanje. Medtem ko je izvoz v jpg ali katero drugo obliko (na voljo jih je cel kup) nato, presenetljivo, znova praktično hipen. V celoti vzeto tako ni vse slabo, a je daleč od idealnega in programerje čaka še precej dela. Dobra novica je, da so hitrost že izboljšali od različice beta do uradne izdaje.

Za vsakega lastnika iPada Pro bi moral biti Affinity photo obvezno na seznamu aplikacij. Je res eden najboljših prikazov zmogljivosti in priročne uporabnosti te tablice. In verjetno se vsakdo vsaj občasno nameni izboljšati kakšno fotografijo, mogoče narediti fotomontažo, pripraviti gradivo za predstavitev. Na PC-ju oz. macu je ta program za zdaj malo manj nujen. Kombinacija Photoshop-Lightroom je še vedno superiorna, najbolj po hitrosti, pa tudi po funkcionalnosti in preglednosti, vendar tudi mnogo dražja. Za 55 evrov je Affinity Photo pravzaprav odlična kupčija in malo počakati ob njegovem mletju, dokler ga razvijalci ne pohitrijo, tudi ni najhujša stvar na svetu.

The post Adobe v Affinity Photo končno dobiva resno konkurenco appeared first on Tehnozvezdje.