NAZAJ V ŠOLO: Cenejše in ravno tako dobre alternative programom Adobe in Microsoft
Matjaž Ropret 31. avgusta 2021 ob 06:31

Danes marsikaj opravimo s spletnimi orodji, a vendar je za nekatera opravila namenski program (oz. aplikacija) še vedno ne samo najboljši, lahko kar nujen pripomoček. Toda to lahko hitro postane drago, še posebej z naročninami, na katere v zadnjih letih vse bolj prehajajo vodilni ponudniki programske opreme.

Nekoč smo računalniške programe pretežno »kradli«, kolikor si nismo mogli pomagati s tistimi, ki so sodili pod t. i. Shareware. Kasneje so odprtokodni, kjer je eden od postulatov odprtosti tudi brezplačna uporaba, precej izboljšali izbiro in v precejšnji meri odpravili potrebo po piratstvu. Vseeno pa nekaterih področjih ni zares dobrih »prostih« alternativ in se je za konkretno orodje treba ločiti od nekaj deset evrov. Tokrat bomo pogledali, kateri tovrstni programi so vredni denarja.

Pisarniški programi

Brez teh ne gre. Če za kaj, potem osebni računalnik zagotovo potrebujemo za pisanje, lahko tudi za izdelovanje prezentacij, mogoče premetavanje podatkov v preglednicah. Microsoftova Pisarna je že dolgo prevladujoča opcija in šolarji lahko paket Office 365 oz. po novem Microsoft 365 prek svoje šole dobijo zastonj. Če se je le šola uspela prijaviti v ta program, ki je del pogodbe med državo in omenjeno korporacijo.   

Najbolj očitna in priljubljena odprtokodna alternativa je LibreOffice, ki je nedavno prilezel do različice 7.2. Ta med drugim prinaša podporo za procesor M1 (in njegove naslednike) v računalnikih Mac, pohitritve delovanja in izboljšave pri ravnanju z velikimi datotekami, odpiranju določenih datotek docx in xlsx in hitrejše grafično izrisovanje.

Toda tokrat se ne ukvarjamo z odprtokodnimi programi, tudi ne z zastonjskimi spletnimi, kakršni so Googlovi Dokumenti (in ostale pisarniške storitve), ki so sicer prav tako lahko povsem uporabna opcija. Polaris Office je cenejša alternativa – lahko tudi brezplačna, a z nadležnimi oglasi -, ki ponuja enostavno urejanje dokumentov v marsikaterih formatih, med njimi tudi pdf. V dokumente je mogoče pretvoriti tudi fotografije in zvočne posnetke, ni pa tako dobre jezikovne podpore kot pri zgoraj omenjenih. Uporabniki lahko sinhronizirajo svoje delo na različnih napravah, če so prijavljeni v storitev, pri čemer se podatki hranijo v Amazonovem oblaku (AWS). Trajna licenca za uporabo na enem računalniku stane 80 dolarjev (cca 68 evrov).  

Striktno za urejanje dokumentov pdf sta lahko zanimivi izbiri še PDF Complete za 60 dolarjev (51 evrov) ali Ashampoo PDF Pro 2 za 30 evrov.

Na Applovi strani so lahko povsem primerni kar prednaloženi program Pages, Numbers in Keynote. Resda ne omogočajo vsega, kar se da početi z Microsoftovimi orodji, in morda česa ne odprejo povsem pravilno, so pa zelo enostavni za uporabi in delujejo hitro.

Obdelovanje fotografij

Foto: Serif

Na tem področju dominira Photoshop, ki je dal svoje ime tudi za glagol. Na srečo še vedno (ali pa znova) obstajajo zrele alternative. Vsaj ena. Zastonjski Paint.net in odprtokodni Gimp sta sicer lahko zasilna rešitev, a prvi je omejen, drugi pa (za moj okus) ekstremno neprijazen. Nekdanji favoriti ACDSee, Paint Shop Pro in podobni so skozi leta postali tako kompleksni, da se jim je bolje na daleč ogniti. Zato je moja izbira poleg Adobejeve »okrnjene« različice Photoshop Elements jasna – Affinity Photo. Ta program podobno kot Elements v enem združuje lažjo in težjo manipulacijo s fotografijami in »razvijanje« datotek v zapisu RAW. Pri teh so že toliko izboljšali algoritme, da le malo zaostaja za rezultati Lightrooma. Z nekaj zadnjimi izdajami, še posebej 1.10 pa so zadevo še drastično pohitrili, tako da jo je mogoče uporabljati tudi na računalnikih, ki nimajo ultra zmogljivih grafičnih kartic ali procesorjev z osem in več jedri. Še posebej odlična pa je različica tega programa za iPad, ki jo je res pravi užitek uporabljati, še posebej v kombinaciji s pisalom (Apple Pencil ali Logitech Crayon). Affinity Photo za Windows ali MacOS stane 55 evrov, za iPad pa 22 evrov. Vendar podjetje Serif pogosto ponuja 30-odstotni popust, zato se splača počakati na kakšno tako akcijo. V vsakem primeru pa gre za enkratni nakup.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Montiranje videa

To opravilo se marsikomu verjetno zdi prezahtevno in prezamudno in vsaj drugo pretežno drži, čeprav se sčasoma da precej pohitriti zadevo. Tako zaradi »obrtniške spretnosti« in izkušenj kot zaradi, recimo temu pametnejšega snemanja. Vsekakor pa imamo vsi v žepih zelo sposobne video kamere in splača se iz posnetkov ustvariti nekaj gledljivega in ne predolgega. Sistem MacOS že ponuja čisto soliden pripomoček iMovie, medtem ko je za Windows skoraj treba nekaj kupiti. Edini dober brezplačen tovrstni program je DaVinci Resolve, ki je pravzaprav namenjen profesionalcem in proizvajalec Blackmagicdesign pri njem bolj računa na to, da bo prodal katero od svojih (dragih) namenskih naprav kot pa razširjeno in plačljivo različico programa. Za domače uporabnike pa je DaVinci prekompleksen, zahteva precej učenja in tudi zmogljivo strojno opremo.

Zato je boljša izbira eden od dokaj številnih programov, ki stanejo približno sto evrov, in omogočajo marsikaj, samo malo manj sofisticirano kot Premiere ali DaVinci. Toda hude grafične opreme svojih videov ali naprednega ukvarjanja z barvami se večina uporabnikov tako ali tako ne bo lotevala. Za večstezno montažo, določene učinke, lepe napise in ostalo pa je Cyberlink Powerdirector povsem primeren. Podjetje se v zadnjem času podobno kot druga zelo trudi prepričati uporabnike za naročnino na različico PowerDirector 365, toda zanjo ni potrebe. PowerDirector 19 Ultra za sto evrov omogoča vse bistveno, je zdaj primerna tudi za posnetke z razločljivostjo 5K ali višjo, le za podporo naprednim zapisom videa je treba izbrati 40 evrov dražjo različico Ultimate. Jeseni, preden pride nova izdaja, pa je običajno mogoče »staro« kupiti še za kakšnih deset evrov manj.  

Za montiranje videa na iPadu pa je izvrstna opcija aplikacija LumaFusion. Stane kakšnih 25 evrov, vendar gre tudi tu za enkratno plačilo, zadeva pa je povsem profesionalna tako po zmožnostih kot po delovanju, še posebej na novejših tablicah, ki video 4K obdelujejo hitreje kot marsikateri računalnik.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja