NAZAJ V ŠOLO: Zastonj Office, zakaj pa ne?
Marjan Kodelja 13. avgusta 2018 ob 06:45

Microsoft je pragmatičen. Zaveda se, da študentje nimajo denarja, pa tudi če ga že imajo je zadnje za kar bi ga namenili naročnina na pisarniški paket Office. Zakaj pa, če pa obstaja alternativa. Pa še brezplačna. A kar je Janezek nauči v mladosti, to počne tudi na stara leta. Da se Janezi tega sveta ne bi po kakšnem čudnem naključju navadili prosto kodnih programov, jim je Microsoft za čas šolanja omogočil brezplačno uporabo svojega Office. In ko ga ima otrok, ni nobene ovire, da ga ne bi uporabljali vsi člani družine. Pa čeprav si ne delimo več družinskega računalnika, kot smo to počeli še nedavno.

Zastonj ni nič

Če nam nekaj ponujajo zastonj, običajno pograbimo in se ne sprašujemo, zakaj je zastonj. Gledano načelno ni nič zastonj. Možnost podeljevanja brezplačnih licenc učencem je del pogodbe, ki jo je z Microsoftom država sklenila leta 2014. In tudi plačala za »brezplačne« licence. Ne štejejo se ena po ena po določeni ceni, bolj gre za možnost, ki jo bodo učenci izkoristili ali pa ne.

Otrok ima pravico do brezplačne naročnine na Office 365, vendar mu mora to omogočiti šola, ki jo obiskuje!

Kaj učenec dobi

Brezplačno lahko učenci pridobijo pravice do uporabe paketa Office 365, v katerem so med drugim programi Word, Excel, PowerPoint, Outlook, OneNote in Teams, dostop do elektronske pošte (poštni predal) in digitalne hrambe dokumentov. Na voljo imajo pet licenc za namestitev na pet naprav po lastni izbiri, torej so to lahko tudi naprave članov družine ali prijateljev, vendar je vsem skupna hramba dokumentov (OneDrive). V nasprotju s paketom Office 365 Home, v katerem je ravno tako pet licenc, a tudi pet ločenih spletnih hramb. Torej si lahko hrambo delijo ali pa je ne uporabljajo, saj večinoma dokumente pisarniškega paketa hranimo lokalno na pomnilniku naprav.

Ko nosilec licence ni več upravičen do nje, je postopek enak, kot če smo bili naročnik in smo naročnino nehali plačevati. Vse datoteke v spletni shrambi ostanejo, kjer so, imamo dostop do njih in lahko jih prenašamo. Kar zadeva programe, pa ti delujejo le še v načinu branja. Dokumente lahko odpiramo in prebiramo, ne moremo pa jih več urejati.

Nudi se, zakaj torej ne.

Na dolgo in široko bi lahko razpravljali, ali je Office za otroka na nižjih stopnjah izobraževanja potreben ali ne. Podarjenemu konju pa se ne gleda v zobe. A je vendarle treba nekaj reči na temo »dobrotništva«. Microsoft programa, ki dopušča brezplačno uporabo, ni ponudil, ker se mu je to zdelo prav, temveč zato, ker pričakuje koristi in ker mu drugega ni preostalo. Konkurenca pisarniškemu paketu, resda manj zmogljiva, a kaj ko večina uporabnikov uporablja le del možnosti Officea, te pa ponujajo tudi tekmeci, je v celoti brezplačna. Zakaj bi za dom kupovali (najemali) Microsoftov Office, ko zadoščajo brezplačna OpenOffice oziroma LibreOffice ter Googlovi dokumenti. Res je, da Googlova orodja pomenijo določeno grožnjo zasebnosti, a vseeno. Programi so na voljo in vsak se lahko zavestno odloči zanje.

Kaj nam je storiti?

Bliža se novo šolsko leto in če otrok še ni v programu, najprej preverite, ali šola izpolnjuje pogoj za podeljevanje dostopa do paketa Office. Preprosto povedano mora biti »včlanjena« v Arnesovo storitev AAI. Če je, potem naj otrok zahteva dodelitev pravic. Čez nekaj časa prispe pismo z uporabniškim imenom in geslo, s katerim bo nato lahko začel uporabljati vse, kar nudi Office 365. Če pa šola ni v sistemu, potem se zadeve zapletejo. Še vedno ima otrok pravico uporabljati storitev, le do nje ne more priti. Ostane le, da kot starš tečnarimo, da šola naredi, kar mora.

Kot mi je znano večina izobraževalnih ustanov že uporablja omenjeno Arnesovo storitev, če torej ne uporabljate zastonj Office-a, je možno le dvoje. Vas ne zanima, ali pa ne veste za to možnost, ker je otrok preslišal, ko mu je bilo to v šolo povedano.

Katere ustanove lahko podeljujejo brezplačno naročnino:

  • samostojni vrtci (z enotami)
  • osnovne šole (z vrtci in/ali s podružnicami)
  • srednje šole in srednješolski centri (z dijaškimi domovi in/ali višjimi šolami)
  • samostojne višje šole
  • samostojni dijaški domovi
  • zavodi, ki izobražujejo učence in dijake s posebnimi potrebami
  • ljudske univerze
  • glasbene šole
  • zavodi, ki so sofinancirani s strani naročnika v skladu s 86. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ter šole s koncesijo v skladu s 85. členom ZOFVI
  • javni zavodi, ki opravljajo dejavnost mladinskih centrov, nacionalni center za izvajanje dejavnosti info in svetovalnih centrov
  • javni zavodi, ustanovljeni na podlagi 28. člena ZOFVI, in sicer: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slovenije, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Šola za ravnatelje, Državni izpitni center, CMEPIUS, Zavod za šport Republike Slovenije Planica, Šolski muzej
Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.