Že dolgo pravim, da je za dobro vizualno izkušnjo najpomembnejše, da je velikost zaslona ravno pravšnja. To še posebej pride do izraza pri spremljanju najpomembnejše postranske zadeve na svetu. Nikakor si ne želimo neprestano premikati glave sem in tja, da bi bila žoga v središču pogleda, ali sedeti predaleč in se mučiti, da je ne izgubimo iz vidnega polja.

Televizor že imate? Če v zadnjih tednih niste kupili novega, dvomim, da boste to storili zdaj na vrat na nos. Obsojeni ste na obstoječo velikost, vse, kar lahko spremenite, pa je razdalja med kavčem in televizorjem.

Kako določiti primerno razdaljo

Preprost nasvet se glasi takole: razdalja naj bo nekje med 1,2- in 2,5-kratnikom diagonale zaslona. Pri spodnji meji imamo nekoliko večje, približno 40-stopinjsko vidno polje, pri zgornji pa 20-stopinjsko. Vzemimo primer. Diagonala znaša 140 centimetrov (55 palcev). To pomeni, da je primerna razdalja nekje med 1,68 in 3,5 metra. Nato je treba upoštevati še razločljivost. Kadar smo zaslonu preblizu, opazimo posamezne slikovne pike, kar zmanjša kakovost slike, medtem ko na večji razdalji ne vidimo vseh podrobnosti. Kdor vidi slabše, mora sedeti bližje. Tu pomaga preizkušanje. Z nekaj sreče boste hitro našli razdaljo znotraj teoretičnega intervala glede na velikost zaslona, ki vam najbolj ustreza.

FIFA je pred časom potrdila, da bodo tekme posnete v razločljivosti 4K. Žal je to le polovica bitke, saj noben slovenski televizijski program ne oddaja v tej tehniki.

Izvlecite čim več iz nastavitev

Poigravanje z nastavitvami je najboljši način za doseganje dosledne kakovosti slike in zvoka. V primeru prenosov nogometnih tekem pa morate biti nekoliko previdnejši kot običajno.

• Športni način pogosto zgladi gibanje. Stranski učinek so izrazitejše oziroma bolj »sijoče« barve, ki si jih zaradi kontrasta z zeleno travo ne želimo. Pri nogometnih tekmah se pogosto bolje obnese standardni način.

• Prav tako bodite previdni pri nastavitvah glajenja gibanja, saj te največkrat zmehčajo predmete na zaslonu. Prilagajajte jih le, če opazite neenakomerno gibanje žoge.

• Zvok je naslednji pomemben element užitka ob spremljanju tekme. Še posebej, če nimate zvočne letve in ste odvisni od vgrajenih zvočnikov. Najprej vklopite športni način zvoka, če ga televizor podpira. Ugotovili boste, da so komentarji razumljivejši, vendar na račun manj izrazitih nizkih tonov. Če so vam ti pomembnejši, preklopite na filmski način. Če je na voljo izenačevalnik, se lahko lotite natančnega nastavljanja zvočnih frekvenc. To počnite, dokler z zvokom ne boste zadovoljni.

• Če vam slika še vedno ni všeč, razmislite o ročnem nastavljanju posameznih parametrov. Odvisno od možnosti televizorja začnite s prilagajanjem svetilnosti in nadaljujte z barvami, kontrastom ter drugimi nastavitvami. Splošen napotek je težko dati, saj imamo ljudje različne preference. Vseeno velja, da svetilnost ne sme biti previsoka, da ne popači barv, te naj bodo čim bolj naravne, kontrast pa dovolj izrazit, da brez težav razločite igralce in žogo na zeleni podlagi.

• Mnogi televizorji imajo previsoko nastavljeno ostrino. Na prvi pogled se zdi slika podrobnejša, v resnici pa televizor okoli predmetov ustvari umetne obrobe. To je posebej opazno okoli igralcev, črt na igrišču in žoge. Pogosto je boljša izbira nižja nastavitev, saj je slika naravnejša in manj naporna za oči.

• Če televizor samodejno preklopi v energijsko varčni način, ga med tekmo izklopite. Takšni načini pogosto zmanjšajo svetilnost zaslona, zaradi česar je trava manj živahna, podrobnosti v sencah pa slabše vidne.

• V dnevni sobi z veliko naravne svetlobe povečajte svetilnost zaslona, medtem ko je v zatemnjenem prostoru bolje izbrati nekoliko nižjo vrednost. Previsoka svetilnost utrudi oči in povzroči, da bela območja na dresih ali oglasnih panojih izgubijo podrobnosti.

• Pri televizorjih OLED velja preveriti nastavitev za samodejno zmanjševanje svetilnosti. Velike zelene površine nogometnega igrišča lahko pri nekaterih modelih sprožijo zaščitne mehanizme, zaradi katerih slika deluje manj živahno.

Razmislite še o nečem. Četudi sliko nastavite tako, da je v vaših očeh popolna, ne bo enaka, ko jo boste gledali s strani. Takrat pride v ospredje vidni kot. Zaželeno je, da je čim širši, saj je tekmo prijetneje spremljati v družbi, vendar nanj nimate vpliva. Edino, kar lahko storite, je, da televizor postavite nekoliko dlje od gledalcev, tako da bo večina nanj gledala pod ugodnejšim kotom. Seveda znotraj priporočene razdalje gledanja, ki sem jo omenil na začetku.

The post NEDELJSKI NASVET: Kako pripraviti televizor na NOGOMET appeared first on Tehnozvezdje.

Nekateri preprosto nočejo imeti ničesar potisnjenega globoko v ušesni kanal. Niti nežne silikonske konice, ki poskrbi za zvočno izolacijo. Odkrito povedano sem tudi sam že občutil srbečico, ko sem takšne čepke nosil dlje časa. Morda predolgo. To so glavni razlogi, zaradi katerih so zasnovali slušalke, pri katerih zvočni gonilnik »lebdi« tik nad vhodom v sluhovod. Takšna zasnova seveda zahteva drugačen način pritrditve in ne nudi nikakršne zvočne izolacije.

Za nekatere je to še pomembneje. Pomislite na tekača, ki posluša glasbo in hkrati sliši zvok motorja, ki se mu približuje od zadaj. Lagal bi, če bi trdil, da gre za popolno zasnovo. Komur veliko pomeni dušenje hrupa, naj nanje pozabi. Temu preprosto niso kos. Prav tako se ne izkažejo pri reprodukciji nizkih tonov. Krivec za oboje je odsotnost zvočne izolacije, ki je pogoj za učinkovito aktivno dušenje hrupa in globoke base. Ko razmišljate o slušalkah za vadbo, ne spreglejte podatka o vodoodpornosti. Za običajno vadbo zadostuje skladnost vsaj s standardom IPX4, za vodne športe pa IPX7.

Zadnje, kar si želite, je, da vam med tekom iz ušesa pade čepek in ga morate iskati. Če pade v travo, listje ali kaj podobnega, ni nujno, da ga boste našli. Običajni čepki, torej tisti, ki se zanašajo na obliko, prilagojeno uhlju, in silikonsko konico v sluhovodu, za vadbo na prostem niso najbolj primerni.

V nadaljevanju sem zbral nekaj modelov različnih cenovnih razredov, ki se mi zdijo s tega vidika najbolj zanimivi. So še drugi modeli, ki jih zlahka najdete v lokalnih ali tujih spletnih trgovinah že po krajšem iskanju.

Huawei FreeClip 2 in FreeArc

Huawei izdaja slušalke kot po tekočem traku. Lani je športnikom namenil model odprte zasnove FreeArc (80 €) z ušesnim lokom, ki poskrbi za stabilno nošenje. Če še tako opletate z glavo, zlepa ne padejo na tla. Vem, ker sem poskusil. Zvok je energičen, čeprav še vedno ne doseže globine najboljših klasičnih brezžičnih slušalk.

Huawei ima v ponudbi tudi FreeClip 2 (180 €). Nenavadna oblika, ki objame uhelj, sprva deluje kot oblikovalski poskus brez pravega smisla. Nato jih nekaj dni nosite in ugotovite, da so udobne ter dokaj stabilne. Stabilnost ni enaka kot pri modelu FreeArc, vendar je še vedno dovolj dobra, da jih med vadbo nosite z manj strahu. Nizki toni so manj izraziti, zvočne izolacije ni. V hrupnem okolju jih zato nima smisla uporabljati.

Suunto Spark, Wing 2 in Sonic

Suunto je športnikom namenil tri modele. Spark (149 €) so klasične slušalke z zvočnimi gonilniki, medtem ko Wing 2 (169 €) in Sonic (129 €) uporabljajo tehniko kostne prevodnosti. Zvok reproducirajo prek vibracij, ki se po kosteh lobanje širijo do notranjega ušesa.

Slušalke Spark uporabljajo odprto zasnovo in ušesni lok, ki jih drži na mestu. Namenjene so športnikom, katerim udobje, stabilnost in zaznavanje okolice pomenijo več kot kakovost zvoka. Kljub temu je zvok kakovostnejši kot pri modelih Sonic in Wing 2.

Pri slednjih sta ušesna loka povezana z naglavnim trakom, ki dodatno izboljša stabilnost, zaradi kostne prevodnosti pa so uporabne tudi med plavanjem. Seveda ob upoštevanju omejitev te tehnike. Zvok nikoli ni tako poln kot pri klasičnih slušalkah, kar je najbolj opazno pri skladbah z izrazitimi nizkimi toni. Model Wing 2 dodaja sodobnejši videz in dodatno baterijo. Zaradi nje je primernejši za daljše aktivnosti na območjih, kjer ni običajnih možnosti polnjenja.

Shokz OpenFit Air in Shokz OpenRun Pro 2

Shokz OpenFit Air (145 €) in OpenRun Pro 2 (295 €) kažeta dva različna pristopa k isti težavi. OpenFit Air stavi na udobje in klasične zvočne gonilnike. Slušalke počivajo ob ušesu in ne v njem, zaradi česar po nekaj urah pogosto skoraj pozabite nanje. Zvok je za odprto zasnovo razmeroma bogat, vendar pričakovano ne doseže ravni običajnih ušesnih čepkov.

OpenRun Pro 2 predstavlja vrh Shokzove ponudbe s kombinacijo zvočnih gonilnikov in kostne prevodnosti. V primerjavi s starejšimi generacijami so nizki toni izrazitejši, zvok pa nasploh prepričljivejši. Kljub temu ostaja dejstvo, da kostna prevodnost ni čarovnija. Pri zahtevnejši glasbi še vedno zmanjka globine in dinamike.

Bose Ultra Open Earbuds

Podobne so že omenjenim slušalkam FreeClip 2, le da so vsaj na videz bolj robustne. Oblika modela Ultra Open Earbuds (300 €) spominja na uhane ali sponke, ki se oprimejo uhlja, zato jih marsikdo sprva pogleda s skepso. Nato jih nadene in hitro ugotovi, da sodijo med najudobnejše slušalke odprte zasnove.

Njihova največja prednost je, da jih brez težav nosite ves dan. Bose je hkrati uspel doseči nekaj, kar odprtim slušalkam pogosto ne uspe. Zvok je presenetljivo poln in dinamičen. Nizki toni imajo več teže kot pri večini tekmecev, glasba pa ne zveni tako tanko, kot smo tega vajeni pri slušalkah običajne zasnove.

Omenjene slušalke so tehnično dovršene, vendar ne spreminjajo pravil igre. Kdor razume omejitve odprte zasnovo in mu je varnost med športom pomembnejša od absolutne kakovosti zvoka, bo z njimi zadovoljen. Kdor pričakuje izkušnjo, primerljivo z dobrimi ušesnimi slušalkami, pa bo ostal nekoliko razočaran.

Naslovno fotografijo je »posnela« umetna inteligenca.

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Če nočete ničesar tlačiti v sluhovod ali se bojite izgube appeared first on Tehnozvezdje.

Tehnološka industrija že nekaj let umetno inteligenco predstavlja kot rešitev, ki bo povečala produktivnost, zmanjšala stroške in nadomestila velik del zaposlenih. Zadnje bi nas moralo skrbeti. Če je to skrajni cilj, potem je podobno škodljiva in nepotrebna kot jedrsko orožje. Obračajte izgovore jedrskih sil, kakor hočete, a nobene škode ne bi bilo, če bi bile vse bombe čudežno dematerializirane.

Tanka meja med uspešnostjo in napihovanjem

Prvi resni podatki iz prakse kažejo precej manj prepričljivo sliko uspešnosti. Raziskave družb Gartner in MIT razkrivajo, da večina podjetij z umetno inteligenco za zdaj ni dosegla bistveno višje produktivnosti ali rasti prihodkov. Po ugotovitvah Gartnerja so najbolj uspešna podjetja, ki umetno inteligenco uporabljajo kot pomoč zaposlenim, ne za njihovo zamenjavo. Kljub temu narašča število odpuščanj, predvsem v tehnološkem sektorju, logistiki in storitvah. Samo v Združenih državah so podjetja letos napovedala več kot milijon odpuščanj, medtem ko je zaposlovanja najmanj po letu 2011. Dodatna težava je, da zaposleni umetni inteligenci pogosto ne zaupajo ali pa se upirajo spremembam.

Vse več analitikov zato opozarja, da pričakovanja okoli umetne inteligence morda močno presegajo njene dejanske zmogljivosti. Če se produktivnost in prihodki podjetij v prihodnjih letih ne bodo občutno povečali, obstaja resna možnost, da se bo trenutna investicijska evforija okoli umetne inteligence izkazala za nov tehnološki balon.

Če nekaj pomaga, potem tega nima smisla zanikati

Ko umetno inteligenco gledamo v vlogi orodja, ki poenostavi, izboljša in pohitri delo zaposlenega oziroma v priljubljenem govoričenju politikov, ki mislijo, da imajo v rokah čarobno paličico, dvigne produktivnost, potem ima več smisla. V nadaljevanju bom izpostavil nekaj orodij, ki so uporabna pri učenju, delu in še čem. A prej je na mestu opozorilo.

Največjo napako boste storili, če boste umetni inteligenci neskončno zaupali in se vam ne bo ljubilo preverjati njenega dela. Dober primer je oblikovanje besedil na podlagi prej ugotovljenega sloga in kratkih napotkov. Delate napako, če mislite, da vam ne bo več treba ničesar pisati. Vsaj ne še kmalu. Po mojih opažanjih imajo algoritmi tendenco, da so besedila vse bolj podobna in manj inovativna, ob opaznem trendu »skrivanja« negativnih in pretiranega poudarjanja pozitivnih vidikov. Za pisanje promocijskih sporočil je to celo priporočljivo, a da bo umetna inteligenca spisala doživeto besedilo, lahko takoj pozabite. Ne se torej čuditi, kako to, da so opisi izdelkov v spletnih trgovinah vse bolj podobni (in brez duše), naj gre za cenovno dostopne modele ali nekajkrat dražje.

Orodja umetne inteligence, ki znajo prihraniti čas in živce

Velik del vas umetno inteligenco še vedno uporablja predvsem za osnovna vprašanja in kratke odgovore. Nenazadnje je to bistvo storitve Google Zero, ki vas vse pogosteje pričaka na vrhu rezultatov iskanja Googlovega iskalnika. Ni dvoma, da spreminja iskanje informacij, saj vam zanje ni treba več brskati po spletnih straneh, a ravno tako ni mogoče spregledati, da vpliva na njihov obisk. Kar zna hitro postati dvorezen meč. Če ne bo verodostojnih informacij, si jih bo začela umetna inteligenca izmišljati in glede na prej izražene pomisleke je to enosmerna pot v ideokracijo.

Ne gre sicer zanikati, da so sodobna orodja postala precej bolj zmogljiva. Znajo poenostaviti razlago zahtevnih tem, pripraviti povzetke, organizirati informacije, pomagati pri ustvarjanju predstavitev in celo samostojno spremljati podatke na spletu. Prav zato umetna inteligenca vse hitreje postaja pomoč pri učenju, delu in organizaciji informacij.

ChatGPT: razlaga snovi brez učbeniškega jezika

Ena največjih prednosti ChatGPT-ja je sposobnost prilagajanja razlage. Namesto suhoparnih definicij lahko zahtevate pojasnilo v preprostejšem jeziku ali s primeri iz vsakdanjega življenja. Tako je razumevanje pogosto hitrejše kot pri klasičnem iskanju po spletu ali prebiranju učbenikov. Pogovor lahko nadaljujete, zahtevate dodatna pojasnila ali drugačen način razlage. Prav ta interaktivnost je razlog, da ga vse pogosteje uporabljajo dijaki, študenti in tudi zaposleni.

NotebookLM: iz zapiskov naredi učni priročnik

Med zanimivejšimi Googlovimi orodji zadnjega obdobja je NotebookLM. Vanj naložite zapiske, članke, skripte ali dokumente PDF, sistem pa jih pretvori v strukturirane povzetke, vprašanja za ponavljanje in pregled ključnih tem. Največjo korist imajo študenti, dijaki in vsi, ki delajo z večjimi količinami informacij. Namesto ročnega sortiranja gradiva umetna inteligenca pripravi nekakšen poosebljen učni vodnik.

Gemini: manj iskanja, več organizacije podatkov

Gemini ni zanimiv zgolj zaradi odgovarjanja na vprašanja. Njegova prednost je predvsem organizacija velike količine informacij. Pri raziskovanju tem, pripravi seminarjev ali primerjavi virov zna precej hitro izluščiti bistvo. Google v ospredje potiska predvsem funkcijo DeepResearch, ki pripravi obsežnejša poročila, in model Veo 3 za ustvarjanje videoposnetkov. Namen je jasen. Čim več dela naj bi opravili znotraj enega okolja.

Flow: video produkcija brez kompleksnih programov

Flow je namenjen ustvarjanju video vsebin. Google ga predstavlja kot orodje, ki naj bi poenostavilo pripravo krajših filmov, predstavitev in vsebin za družbena omrežja. Orodje ne zahteva znanja video montaže, da pripravi vizualno všečen video, pri čemer velik del tehničnega dela prevzame umetna inteligenca. Takšna orodja bodo zanimiva predvsem za ustvarjalce vsebin, manjša podjetja in izobraževalne ustanove.

Manus: umetna inteligenca, ki naloge opravi sama

Večina klepetalnih robotov odgovarja na vprašanja. Manus želi iti korak dlje. Gre za tako imenovanega agenta umetne inteligence, ki samostojno išče informacije, jih organizira in pripravlja povzetke. Spremlja cene, zbira članke ali pripravlja poročila glede na vnaprej določena pravila. Prav zaradi samostojnosti Manus precej izstopa od večine podobnih orodij.

Perplexity: odgovori skupaj z viri

Perplexity rešuje eno večjih težav umetne inteligence. Poleg odgovorov praviloma prikaže tudi vire informacij. Zaradi tega je precej uporaben pri preverjanju dejstev, raziskovanju in spremljanju aktualnih dogodkov. Namesto klasičnega seznama povezav dobite strnjen odgovor z navedbo, od kod informacije prihajajo. To je pomembno predvsem za študente, novinarje in vse, ki informacij ne želijo jemati zgolj na zaupanje.

Canva: predstavitve v precej krajšem času

Canva že nekaj časa ni več zgolj preprosto oblikovalsko orodje. Z vključitvijo umetne inteligence zna pripraviti osnutke predstavitev, življenjepisov, objav za družbena omrežja in različnih vizualnih gradiv. Umetna inteligenca sicer ne opravi celotnega dela, vendar močno skrajša začetni del procesa, ki je za marsikoga najbolj zamuden.

Picsart: hitrejša priprava fotografij in videov

Picsart cilja predvsem na ustvarjalce vsebin in manjša podjetja. Orodje omogoča hitro urejanje fotografij in videov brez zahtevnega znanja profesionalnih programov. Glavna prednost je predvsem hitrost priprave vsebin za družbena omrežja, oglase ali promocijske materiale.

ElevenReader: poslušanje namesto branja

ElevenReader pretvarja besedila v zvočne posnetke. Članke, zapiske ali scenarije je zato mogoče poslušati med vožnjo, hojo ali drugimi opravili. Na prvi pogled gre za manj pomembno funkcijo, a v praksi takšna orodja marsikomu olajšajo spremljanje večjih količin vsebin in boljši izkoristek časa.

Morda najpomembnejše pri vsem tem pa je, da uporaba umetne inteligence ni več domena visoko tehnološko izobraženih posameznikov. Velik del orodij je zasnovan tako, da so preprosta, kajti njihov namen je predvsem olajšati vsakdanje življenje. Dokler jim namenjamo vlogo orodja in ne vloge, da nas enkrat zamenjajo.

Fotografiji je ustvarila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Že uporabljaš orodja UI, ki ti vsak dan prihranijo nekaj ur? appeared first on Tehnozvezdje.

Okna so odprta večji del dneva, cvetni prah se nabira hitreje kot pozimi, skupaj z njim pa v stanovanja prihajajo prah, drobni delci in umazanija, ki jo nehote prinesemo od zunaj. Dovolj je že nekaj sprehodov po mestu, vrečka z živili ali hišni ljubljenček, pa so tla hitro znova umazana. Prav zato klasično hitro sesanje pogosto ni več dovolj.

Vse več uporabnikov išče naprave, ki ne opravijo le enega dela naloge, temveč poskrbijo za celoten postopek čiščenja skoraj brez sodelovanja človeka. Med zanimivejšimi rešitvami v tem razredu sodi robotski sesalnik eufy Omni C20, ki združuje močno sesanje, mokro čiščenje in visoko stopnjo avtomatizacije.

Njegova sesalna moč 15.000 paskalov sodi med višje v razredu in pomeni, da se robot precej bolje spopade z drobnim prahom, dlakami ter umazanijo, ki ostane v režah med talnimi oblogami ali ob robovih prostorov. Pomembno je tudi, da se krtače prilagajajo različnim površinam, zato prehodi med parketom, ploščicami in preprogami ne zahtevajo dodatnega nastavljanja.

Posebnost sistema HydroJet ni zgolj mokro brisanje tal, temveč kombinacija pritiska, vode in vročega čiščenja, ki učinkoviteje odstranjuje madeže. To pride do izraza predvsem v kuhinji, na hodnikih ali v prostorih, kjer se tla hitreje umažejo. Po končanem delu se robot samodejno vrne na postajo, kjer opere krpo in jo tudi posuši. S tem zmanjša možnost nastanka neprijetnih vonjav ter preprečuje razvoj bakterij na vlažni tkanini.

Pomemben del uporabniške izkušnje je tudi dejstvo, da sistem večino opravil opravi sam. Robot se sam prazni, sam pere krpe in nadaljuje čiščenje tam, kjer je prej končal. Uporabnik v aplikaciji določi urnike, cone čiščenja ali prioritete prostorov, nato pa naprava večino časa deluje skoraj neopazno v ozadju.

Podpora za več nadstropij pomeni, da je primeren tudi za večja stanovanja ali hiše, pametno upravljanje prek aplikacije pa omogoča prilagajanje čiščenja vsakodnevnemu ritmu bivanja. V praksi to pomeni manj razmišljanja o čiščenju in več časa za druge stvari.

Na koncu niso najpomembnejše številke ali tehnične funkcije, temveč občutek, da so tla čista tudi takrat, ko se z njimi sploh ne ukvarjate. Prav v tem je največja prednost sodobnih robotskih sesalnikov, kot je eufy Omni C20.

The post Pomlad velja za čas temeljitega čiščenja doma! appeared first on Tehnozvezdje.

Odvisni smo od gesel, saj so še vedno z naskokom najbolj pogost način za vstop v spletne storitve. Tokrat ne bom načel znanih dejstev o močnih in različnih geslih, kajti vsak si je postlal, kakor si je želel. Dejstvo pa je, da so boljši načini, med katerimi so vse bolj priljubljeni prijavni ključi za dostop oziroma angleško »passkeys«.

Zasnovali so jih, da nudijo varnost najmanj na ravni dvofaktorske avtorizacije, brez zamudnega čakanja na in vnosa časovno omejene kode. Ob tem, da za dostop izkoristijo varovanje, ki ga poznamo in se je že izkazalo.

Kako deluje?

Ena največjih prednosti prijavnih ključev je bistveno boljša zaščita pred ribarjenjem in kraje podatkov. Klasična gesla imajo očitno slabost, saj jih je mogoče ukrasti, prestreči ali uporabnika pretentati, da jih vnese na lažni spletni strani.

Prijavni ključi delujejo drugače. Temeljijo na paru kriptografskih ključev, od katerih javnega shrani storitev, zasebni pa nikoli ne zapusti uporabnikove naprave. Ob prijavi spletna stran ali aplikacija pošlje poseben varnostni izziv, ki ga zna rešiti zgolj zasebni ključ na telefonu, tablici ali računalniku. Tudi če bi napadalec prestregel komunikacijo, bi dobil le neuporaben matematični zapis brez praktične vrednosti. Zaradi tega prijavnih ključev ni mogoče ukrasti s klasičnimi prevarami, lažnimi prijavnimi stranmi ali prestrezanjem sporočil. Prednost je tudi hitrost. Povprečna prijava traja le nekaj sekund, saj odpade zamudno vpisovanje gesel in dodatnih varnostnih kod. Dovolj je prstni odtis, prepoznava obraza ali PIN. Za uporabnike, ki že uporabljajo biometrično zaščito telefona in aplikacij, prehod praktično ne zahteva privajanja.

Kdaj se zagotovo?

Ker so Google, Apple in Microsoft ustanovni člani zveze FIDO Alliance, ni presenetljivo, da varnostni mehanizem podpirajo in so ga integrirali na način, ki je predvsem nadvse preprost za rabo. Ključi za dostop so shranjeni v računu in na voljo na vseh vaših napravah. To pomeni, da se v izbrano storitev zlahka takoj prijavite.

Kdaj so morda primerni?

Marsikdo ima do prijavnih ključev zadržke predvsem zaradi strahu, da bo ob izgubi ali okvari telefona ostal brez dostopa do svojih računov. Ker so vezani na napravo in zaščiteni z obrazom, prstnim odtisom ali kodo PIN, se zdi povsem logično vprašanje, kaj storiti, ko telefon izgine, se pokvari ali se sploh ne vklopi več. Klasična gesla imajo pri tem navidezno prednost, saj jih vnesemo kjerkoli in na katerikoli novi napravi.

V praksi je skrb pogosto odveč. Prijavni ključi se praviloma sinhronizirajo prek storitev, kot sta Googlov upravljalnik gesel ali Applov iCloud Keychain, zato se po prijavi v nov telefon in dodatnem preverjanju identitete samodejno obnovijo. Uporabnik tako znova dostopa do računov brez zapletenega postopka. Večina spletnih storitev obenem še vedno omogoča klasično obnovitev z geslom, elektronsko pošto ali varnostno kodo. Nekateri ponudniki ponujajo celo posebne obnovitvene kode za primer izgube naprave. Pomembno je tudi, da prijavni ključi niso v nasprotju z upravljalniki gesel, saj jih sodobne storitve že podpirajo. To pomeni, da so ključi šifrirano shranjeni in dostopni tudi na drugih napravah.

Kdaj niso primerni?

Prijavni ključi imajo tudi nekaj omejitev, zaradi katerih prehod za vse uporabnike še ni povsem brezskrben. Največ težav povzročajo starejše naprave in razdrobljenost ekosistemov. Računalniki z operacijskim sistemom Windows 7 ali 8 prijavnih ključev sploh ne podpirajo, medtem ko starejši računalniki z Windows 10 brez varnostnega modula TPM 2.0 ne omogočajo njihove varne hrambe. Tudi v svetu Linuxa podpora še ni povsem dodelana, zato se uporabniki pogosto zatekajo k zunanjim varnostnim ključem USB. Na mobilni strani so zahteve nekoliko milejše, a tudi tukaj starejši telefoni in cenovno najugodnejše tablice včasih nimajo ustreznega varnostnega čipa.

Dodaten zaplet nastane pri deljenju računov z družinskimi člani ali prijatelji. Geslo je mogoče poslati v sporočilu ali zapisati na list papirja, prijavni ključ pa je vezan na napravo in uporabnika. Nekateri upravljalniki gesel sicer omogočajo deljenje prek skupnih trezorjev, Apple pa ponuja prenos z AirDropom, vendar postopek ostaja manj preprost kot pri običajnih geslih. Precej nerodno je tudi prehajanje med Androidom in Applovim ekosistemom. Prenos prijavnih ključev med Googlovim in Applovim sistemom namreč še ni samoumeven, zato jih mora uporabnik pogosto ustvariti znova. Prav zato ostajajo neodvisni upravljalniki gesel trenutno najbolj praktična rešitev če pogosto menjate naprave ali operacijske sisteme.

Ilustracijo je oblikovala umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: »PASSWORDOM« je dokončno potekel rok trajanja? appeared first on Tehnozvezdje.

Veliko govorimo o umetni inteligenci, računalniških zmogljivostih, varnosti in fotografiji. Sprašujemo se, kateri model je boljši v tej ali oni funkciji in zakaj. Čas je, da prenehamo s tako »ozkim« pogledom nanj. Poleg tega, da mora dobro izvajati vse omenjene in še kakšno funkcijo, postajata vse pomembnejši njihova usklajenost in integracija, ki omogočata gladko izvajanje zapletenih nalog, s katerimi se vse pogosteje srečujemo.

Fotografska popolnost

Redko kdo je še zadovoljen s fotografijami ali video posnetki slabe kakovosti, ki se zadovoljivo dobro obnesejo le kot objava v družbenih omrežjih ali za hiter prikaz na zaslonu telefona. Zahtevamo in potrebujemo odlične posnetke ter predvsem možnosti, da z njimi na preprost način počnemo karkoli hočemo. Vsi trije modeli serijeSamsung Galaxy S26 se pri fotografskih nalogah obnesejo odlično. Izstopa seveda Samsung Galaxy S26 Ultra, ki zmogljivosti v vseh svetlobnih razmerah dviguje na povsem novo raven. Razmere ne predstavljajo nikakršne ovire, nam pa je bila na primer nadvse všeč funkcija zaklepanja pogleda med snemanjem. Vseeno je, kako obračate telefon, prizor, ki ga snemate, bo vedno popoln. Še posebej vas bodo navdušile zmogljivosti 200-milijonske glavne kamere, s katero so opremljeni vsi trije modeli serije.

Toda kakovost fotografije danes ni več odvisna zgolj od tipala in optike. Enako pomembna je hitrost obdelave, sposobnost prepoznavanja prizora ter inteligentno prilagajanje nastavitev. Prav na tem področju se pokaže prednost tesne povezanosti med strojno in programsko opremo. Telefon sam prepozna, ali snemate koncert, nočni prizor, hitro premikajočega otroka ali hrano na mizi, ter temu prilagodi način zajema. Rezultat niso zgolj lepše fotografije, temveč predvsem večja verjetnost, da boste popoln trenutek ujeli že v prvem poskusu.

Vseprisotna umetna inteligenca

Umetno inteligenco omenjamo, ker je zanimiva in predstavlja enega večjih ter pomembnejših tehnoloških preskokov zadnjih let. Nanjo pa ne moremo več gledati izolirano. Še posebej ne v primeru Samsungovih telefonov, saj je integrirana v vse pore delovanja. Praktično je vseprisotna in natanko to je tisto, kar telefon spreminja v tehnološki »švicarski nožek«.

Ne govorimo le o spreminjanju fotografij ali izboljšavi videa. Uporabnejša in za marsikoga skoraj nevidna so druga področja, ki jih spreminja umetna inteligenca. Morda najmanj pogosto omenjeno je prevajanje. Telefon smo v omejenem obsegu za ta namen uporabljali že prej, vendar ga je Samsung spremenil v popolnega tolmača. Kjerkoli se boste znašli, je malo možnosti, da se ne boste mogli sporazumeti z domačini. Kar je še pomembneje, uporaba ne zahteva posebnega znanja, funkcija pa je vključena v vse oblike komunikacije, vključno s tisto, ki poteka v živo.

Pomembna prednost je tudi dejstvo, da telefon uporabnika vedno bolje razume. Ne gre zgolj za prepoznavanje ukazov, temveč za razumevanje navad, prioritet in načina uporabe. Če pogosto potujete, vam bo hitreje ponudil prevajanje, navigacijo ali povzetke informacij. Če veliko fotografirate, bo ospredje namenil urejanju posnetkov in hitremu dostopu do galerije. Telefon se zato vse manj obnaša kot naprava, ki zgolj čaka na ukaz, in vse bolj kot osebni pomočnik.

Še nikoli ni bilo tako preprosto potešiti radovednosti

Področje, ki ga je prav tako pretresla umetna inteligenca, so raznovrstna iskanja. Če vas zanima izdelek, ki ste ga našli na spletni strani, ga obkrožite in počakajte na podrobnosti. Odlična funkcija, a še zdaleč ni edina. Po našem mnenju niti ne najpomembnejša. Kolikokrat se vam je pripetilo, da je nekaj vzbudilo vaše zanimanje in ste hoteli izvedeti več? »Kje sem že to slišal?«, »Zakaj je to pomembno?« in podobno. V takšnih primerih smo običajno uporabili spletni iskalnik in porabili ogromno časa. Še posebej, če nismo natanko vedeli, kje iskati. Na telefonih serije Samsung Galaxy S26 ne boste izgubljali časa. Zadostuje, da v slovenščini vprašate digitalnega pomočnika, ta pa vam bo odgovoril. Niste zadovoljni z odgovorom? Pogovarjajte se z njim, dokler ne dobite zadovoljivega odgovora oziroma dokler želite. Zaradi umetne inteligence je postal pravi pomočnik, sposoben pomagati v skoraj vsaki situaciji. Meja, kdaj in kako ga uporabite, je zgolj vaša domišljija.

Pomembno pa je še nekaj drugega. Telefon danes ni več naprava, ki jo uporabljamo občasno, temveč spremljevalec skozi ves dan. Zato postajajo odločilne malenkosti, ki jih opazimo šele po daljši uporabi. Hitrost odklepanja, tekoče prehajanje med aplikacijami, zanesljivo delovanje povezav, kakovosten zaslon in dolga avtonomija so področja, kjer uporabniška izkušnja hitro pade ali pa navduši. Prav zato je pri seriji Samsung Galaxy S26 občutek dovršenosti tako izrazit. Posamezne funkcije niso zgolj nabor tehnoloških dosežkov, temveč delujejo kot smiselno povezana celota.

Telefoni serije Samsung Galaxy S26 pokrivajo potrebe vseh profilov uporabnikov. Če so vam ljubši kompaktnejši premijski telefoni, ki jih lažje spravite v žep, potem je za vas popoln Samsung Galaxy S26. Komur je ljubša boljša vizualna izkušnja, bo posegel po modelu Samsung Galaxy S26+. Ostane še najbolj izpopolnjen model. Samsung Galaxy S26 Ultra je natanko tisto, kar od telefona pričakuje navdušenec nad fotografskimi zmogljivostmi. Dodajmo temu še podporo za elektronsko pisalo in zaslon s funkcijo varovanja zasebnosti, ki preprečuje, da bi kdorkoli od strani videl zaupne podatke, in postane jasno, zakaj je Samsung prepričan, da je to najboljši telefon na trgu!

The post Tako celovitega, vsestranskega in zmogljivega še ni bilo! appeared first on Tehnozvezdje.

Malo bom ribaril v kalnem, saj novejših podatkov nimam. Akos je pred dvema letoma izvedel raziskavo, ki je pokazala, da povprečno gospodinjstvo za fiksne komunikacije, v kar sodijo telefonski priključek, televizija in dostop do interneta, mesečno nameni dobrih osemdeset evrov. Upam si trditi, da je resnični strošek nižji, kajti akcije, s katerimi so operaterji vabili naročnike, so naredile svoje. A se približa stotim evrom, ko dodam naročnini na dve pretočni storitvi, kar postaja nekaj popolnoma običajnega, ako želi imeti družina normalen dostop do zabave. Mimogrede. Američani naj bi le za pretočne storitve mesečno plačevali v povprečju 69 dolarjev.

Pogosto se sprašujem, ali bi bil namesto obstoječega stanja, ko so vsebine bolj ali manj vezane na enega ponudnika, boljši model ponudnikov pretočne glasbe. Manj njih, a z zelo podobnimi seznami vsebin. Pravijo, da ne. Ravno ta model namreč omogoča manjšim ponudnikom, da po zaslugi dobrih ekskluzivnih vsebin preživijo. Trdijo celo, da bi bile cene v nasprotnem primeru celo višje. Če je to res, potem se bojim za prihodnost. Združevanje ponudnikov je namreč pričakovano, vse dokler trga pretočnih storitev ne bo obvladovala peščica globalnih in morda še kakšen regionalni ponudnik.

Reklam se nikdar ne bomo popolnoma znebili

Spreminjanja pretočnih storitev ni mogoče spregledati. Čeprav mi tega še ne vidimo, se rahljajo pravila o oglaševanju. Zaenkrat bolj ali manj za promocijo lastnih vsebin in sporočil sponzorjev. Tako je zapisano pod opombo poleg zapisa, da je storitev prosta oglasov. Bojim se, da to kaže smer razvoja, kjer bodo potrebe lastnikov pokrivale naročnine in reklamni bloki. Enako, kakor se financirajo linearni televizijski programi. Analitiki ocenjujejo, da se modela distribucije vizualne zabave že približujeta. Kaj pomenijo reklame v pretočnih storitvah, lepo kaže Youtube. Reklame pred in med predvajanjem uničujejo brezplačno rabo. Gremo stavit, da se bodo prej ali slej pojavile tudi v plačljivi storitvi, ako se bo večina odločila zanjo.

Strošek, ki ga potrošite za sodobne komunikacije, potencialno lahko znižate na polovico. Telefona doma skoraj nihče več nima in nekateri se boste zlahka odpovedali televiziji. Kdor jo gleda veliko in je nima zaradi športa, se bo strinjal, da ti prav nič ne pomaga sto programov, če je na vseh bolj ali manj eno neskončno ponavljanje že večkrat gledanih filmov in serij. Morebiti bi se dalo preživeti s samostojnim internetnim priključkom in dvema pretočnima storitvama.

Kako prihraniti denar?

V tem času me je ponovno razveselilo sporočilo izbranega ponudnika, da se bliža konec letnega obdobja. Ob tem me prijazno obveščajo, da so zaradi zagotavljanja najboljše zabave na svetu in s tem povezanimi naložbami prisiljeni podražiti naročnino. Že lani so jo in ne dvomim, da jo bodo tudi prihodnje leto. Srčno upam, da razlog niso višje cene praktično vsega, kajti potem bi jih prijazno pozval, naj se obrnejo na krivca zanje. Na Superhika, ki ga Američani še vedno gledajo na predsedniškem tronu.

Po drugi strani nas ekskluzivnost vsebin in dejstvo, da res dobrih ni veliko, posebej če si zelo izbirčen glede žanra, spodbujata, da smo, kar se da inovativni. Deljenje naročnine je še vedno mogoče, čeravno ga je predvsem Netflix močno otežil. Z malo telovadbe je mogoče vsaj omejen čas, ako za nekaj časa svoj prenosnik ali telefon priključiš v omrežje nosilca naročnine. Na oko bi dejal, da moraš to ponoviti enkrat na mesec. Naslednja strategija, primerna za manj zahtevne, je čakanje na akcijske ponudbe tam okoli črnega petka. Ni popolnoma nemogoče, da Apple TV+ in Disney+ (morda še kdo) takrat ponudita ugodnejše letne naročnine, posebej če bosta zaznala upad naročnikov.

Če ne želite izprazniti denarnice, ne morete biti več samo naročnik. Morate biti strateg za pretočne storitve.

Čeprav zahteva disciplino in potrpljenje, se vsaj meni zdi najbolj primerna rotacija. Izberite eno ali dve letni naročnini na storitvi, ki jo ali ju redno uporabljate. Nato naročite storitev, ki tisti mesec nudi vsebino, ki vas je pritegnila, in jo takoj odpovejte. Aktivna bo en mesec. Ko bo obdobje zaključeno, naročnina ne bo podaljšana v naslednjega, ker ste jo pozabili odjaviti. Agresivno jo uporabljajte, dokler ne potešite apetita. To ponovite, ko se zanimive vsebine pojavijo na tej ali kateri drugi storitvi.

Ekskluzivnost vsebin manjšim ponudnikom omogoča preživetje in hkrati drži obnašanje večjih na vajetih, saj lahko število naročnikov upade praktično čez noč, če ne ponudijo dovolj atraktivnih vsebin. Brez ekskluzivnosti bi bil trg drugačen. Če bi obstali samo ponudniki, ki bi nudili vse, potem nam ne bi bilo treba sklepati več naročnin, a bi ti imeli bolj proste roke za opaznejše podražitve.

Naslovno fotografijo je oblikovala umetna inteligenca

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Največja sodobna nadloga, ki vam jemlje denar! appeared first on Tehnozvezdje.

Bolj ali manj pametne ure že dolgo niso namenjene le rekreativnim športnikom. Po zaslugi funkcij, povezanih s skrbjo za zdravje, prikaza obvestil s povezanega telefona in pogosto podpore brezstičnemu plačevanju, so priročne praktično za vsakogar. Dodajte temu, da že dolgo niso več oblike, ki je bila še najbolj primerna za preživljanje prostega časa, in hitro postane jasno, zakaj so ena bolj zanimivih mobilnih naprav.

Ne zagovarjam negospodarnega nakupa dragih modelov s funkcijami, ki jih nikdar ne boste uporabili. Zato sem cenovno mejo postavil na 200 evrov in znotraj le-te našel pet zanimivih ur. Na trgu boste našli tudi cenejše od teh, za katere pa menim, da bodisi niso dovolj kakovostno izdelane ali natančne pri merjenju srčnega utripa, štetju korakov in drugih podprtih meritvah. Prav vsi izbrani modeli imajo vgrajen dovolj natančen satelitski sprejemnik, jih ni treba polniti vsak dan ter imajo primerno širok nabor športnih in zdravstvenih funkcij.

Suunto Run

Čeprav je Suunto sinonim za zmogljive športne ure, to ne pomeni, da niso primerne za vsakodnevno uporabo. Model Run s premerom ohišja 46 milimetrov so zasnovali za tekače, zato je lahek, tenek ter po zaslugi tkanega paščka nadvse udoben za nošenje. Videz je resda bolj športno naravnan, a kljub temu je estetika primerna za vsakodnevno nošenje.

Zanimivo je, da Suunto v primeru tega modela ni pretiraval z dodanimi športnimi načini. Teh je 32, a so na seznamu vsi pomembni. Poudaril bi, da četudi nikdar ne boste tekli, je primerna za beleženje na primer hoje ali pohodništva, kjer ravno tako pridejo do izraza fizične značilnosti te ure. Ob tem prikazuje sporočila, beleži spanje in zna izmeriti nasičenost kisika v krvi. Edino, kar zna koga zmotiti, je, da ni podprt prenos zemljevidov na pomnilnik naprave.

Suunto Run sem v beli, črni, oranžni in rumeni barvi našel v spletni trgovini Urarne Lečnik po ceni 199 evrov. Poleg tkanega se lahko odločite za bolj običajen silikonski pašček.

Amazfit Active 3 Premium

Ta ura je na trgu šele kratek čas, a je po zaslugi kakovostnega zimzelenega dizajna in razmeroma dostopne cene dober izbor. Zaslon, zaščiten s safirnim steklom, je po zaslugi visoke točkovne svetilnosti dobro čitljiv na prostem. Ohišje s premerom 45 milimetrov ni samo všečne oblike, temveč je tudi dokaj robustne zasnove.

Ura ima vgrajen razmeroma natančen satelitski sprejemnik, vendar ne dvopasovnega, in omogoča prenos zemljevidov na pomnilnik za uporabo le-teh brez povezave v splet. Športnih načinov je več kot 170, kar se mi zdi rahlo pretiravanje, saj je mnogo njih podobnih, podprte pa so naprednejše meritve, kot je na primer ocena izrabe vdihanega kisika (VO2max). Sicer je nabor storitev in funkcij dober, a je izdelovalec, da bi bila cena primerna, naredil nekaj kompromisov, še posebej na področju funkcij za spremljanje zdravja.

Uro sem našel v Decathlonovi spletni trgovini, kjer zanjo zahtevajo 170 evrov.

Huawei Watch Fit 4 in Fit 4 Pro

Huawei je ravno v tem času predstavil naslednjo generacijo družine ur Watch Fit 5, zato bo verjetno kmalu cena za lanskoletna modela še nekoliko padla. Ta sta na voljo v dveh različicah. Standardni s stranicami ohišja 43 x 38 milimetrov, ki je izdelano iz manj »premijskih« materialov, manjkajo nekatere funkcije, kot sta snemalnik elektrokardiograma (EKG) ali sposobnost beleženja golfa. To ima profesionalni model. Njegovo ohišje je večje, 44,5 x 40 milimetrov, delno iz titana, medtem ko je svetlejši zaslon zaščiten s safirnim steklom.

V drugih značilnostih sta si modela podobna. Vključujeta dvopasovni satelitski sprejemnik in optično tipalo, s katerim poleg srčnega utripa med drugim merita še nasičenost kisika v krvi, spremenljivost utripa (HRV) in raven stresa. Ura dokaj natančno beleži spanje, vključuje več kot sto športnih načinov in od nedavna podpira brezstično plačevanje preko storitve CurvePay.

Oba modela sem našel v spletni trgovini Big Bang. Za Watch Fit 4 vam bodo zaračunali 140, za Fit 4 Pro pa 200 evrov. Obenem ni nemogoče, da bosta ceni dodatno znižani, ko bodo lokalno dosegljivi modeli družine Watch Fit 5.

Garmin Forerunner 55

Še ena ura s športnim pedigrejem in usmerjenostjo v tek. V svojem bistvu je športna ura z natančnim satelitskim sprejemnikom ter podrobno analizo zabeleženih podatkov. Poleg sledenja osnovnim zdravstvenim meritvam, kot so srčni utrip, spanec in raven stresa, Forerunner 55 ponuja tudi uporabne funkcije, kot so ocene časa okrevanja, dnevna priporočila za vadbo ter sledenje območjem srčnega utripa in ciljnemu tempu.

Slaba stran te ure so omejene pametne funkcije, kot so odsotnost podpore za aplikacije, brezkontaktno plačevanje ali napredna obvestila, ter pomanjkanje možnosti shranjevanja ali predvajanja glasbe. Poleg tega je njena zasnova predvsem funkcionalna in lahka, ne pa posebej privlačna.

Na spletni strani Intersporta zanjo zahtevajo 150 evrov. Najdete pa jo tudi v ponudbi nekaterih prodajalcev športnih izdelkov in ur.

Xiaomi Watch S4

Oblikovno se naslanja na klasično zasnovo ur, z njo je mogoče plačevati in poslušati glasbo, nudi več kot dovolj športnih programov ob najpomembnejših zdravstvenih funkcijah ter je predvsem ni treba polniti vsakih nekaj dni. Najdete jo v treh izvedbah: popolnoma črni, v variaciji z barvito luneto ter srebrni z belim paščkom.

Moji občutki med testiranjem te ure so bili toplo-hladni. Je lepa na videz, manj na otip, zaslon je svetel in čitljiv, seznam športnih in zdravstvenih funkcij pa je več kot dovolj dolg. Funkcije beleženja zdravja niso prioriteta Xiaomija. Nedvoumno sta spremljanje srčnega utripa in nasičenosti kisika v krvi v pričakovanih mejah, po drugi strani pa nisem prepričan o meritvah stresa in še posebej analizi spanja, za katero imam občutek, da je kakšno generacijo za analizo, ki so je na primer sposobne ure Huaweia. Natančnost satelitskega sprejemnika je zadovoljiva, ni pa možnosti uporabe zemljevidov brez povezave.

Izvedbo v klasični črni barvi sem našel v Xiaomijevi slovenski spletni trgovini. Pričakujejo, da boste zanjo plačali 139 evrov.

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Ure za manj kot 200 evrov, ki nudijo nesorazmerno veliko! appeared first on Tehnozvezdje.

Potem ko so evropske potrošniške organizacije lani prisilile Microsoft v podaljšanje podpore za operacijski sistem, ki še vedno domuje na od 26 do 31 odstotkih osebnih računalnikov, je malo verjetno, da bo ponovno ponudil odpustke. S tem bi se ustrelil v lastno koleno, saj bi bilo manj nadgradenj poslovnih sistemov in posledično bi preteklo manj denarja v njihovo malho. V vsaki odločitvi je vedno treba iskati vzročno-posledično razmerje!

Umetno ustvarjena potreba?

Microsoft kajpada predlaga, da kupimo nove računalnike. V tem času? Si ti nor? Morda pa se v tem grmu skriva razlog rasti cen spominskih čipov in diskov ter posledično računalnikov? Windows 10 naj bi še vedno domoval na več sto milijonih računalnikov po vsem svetu, zato tovrstne špekulacije niso popolnoma iz trte izvite. Sumničenje je toliko večje zaradi visokih zahtev, ki jih ima Microsoft do strojne opreme. Čeprav dokazano Windows 11 deluje na starejših računalnikih, morebiti le malo počasneje, namestitev ni možna, če procesor po njihovem ni dovolj svež, na matični plošči ni prisoten čip za šifriranje podatkov in preverjanje pristnosti sistema (TPM) ter računalnik ne podpira varnega zagona. Microsoft preprosto ne dovoli, saj proces prepreči namestitev sistema na napravo po želji in nato oceno, ali je ta še vedno primerna.

Uporabe po tem datumu ne priporočam

Kaj storiti po presečnem datumu? Najbolj preprosto je, da ne storite ničesar. Tega ne priporočam. Kmalu potem, ko Microsoft ne bo več zagotavljal varnostnih popravkov, bodo odkrite nove varnostne luknje. Ostale bodo nezakrpane. Ni vprašanje, ali se bo računalnik okužil s škodljivo kodo, temveč kdaj se bo. Dolgoročno bo varen le, če ne bo povezan v internet.

Ali je obstoječi računalnik primeren za Windows 11, preverite z Microsoftovim orodjem ali z orodjem WhyNotWin11. To pokaže, katere komponente niso dovolj dobre. Tako najlažje preverite, koliko vas bo stala njegova nadgradnja. Dvomim o njeni gospodarnosti. Skoraj zagotovo boste morali zamenjati procesor in matično ploščo, ki sta poleg grafične kartice najdražji komponenti. Večina prenosnikov svobode nadgradnje, kakršno dovoljujejo namizni računalniki, ne omogoča.

Prej ali slej boste zagotovo kupili nov računalnik. Morda le ne letos. Pravo vprašanje je, kaj storiti do takrat. Popolnoma zvezanih rok nimate in ni nujno, da je v rešitev vključen Microsoft.

Uporaba z mikropopravki

Slovensko podjetje Acros Security namerava do oktobra 2030 ščititi naprave s sistemom Windows 10 z mikropopravki. 0Patch je za običajne smrtnike celo brezplačen. Program popravke, ki ščitijo računalnik pred škodljivimi kodami, naloži v delovni pomnilnik (RAM) in s tem zagotovi, da je zaščita aktivna takoj in brez ponovnega zagona računalnika.

Windowse zamenjajte z Linuxom

Prostokodni Linux je z naskokom najbolj razširjen sistem za računalnike. Z izjemo osebnih, kjer je kralj kajpada Windows. Z odločitvijo zanj dvakrat zmagate. Stari računalnik ne bo goden za odpad, poleg tega bo hitreje deloval, saj Linux manj razmetava z viri. Zavedam pa se, da takšni prehodi nikdar niso neboleči. Privaditi se je treba na novo okolje in obstaja verjetnost, da nekateri programi za Windows ne bodo delovali.

Obvoz okoli Microsoftovih zahtev

Z orodji, kot je Rufus, je mogoče namestiti Windows 11 tudi na nepodprto strojno opremo. Sistem nato večinoma deluje normalno in prejema posodobitve. Potrebujete vsaj 8-gigabajtni ključ USB z ISO-datoteko aktualne različice 25H2. Verjetnost, da bo sistem deloval, je dokaj velika, ob upoštevanju, da Microsoft enkrat do dvakrat na leto izda večji paket s funkcionalnimi posodobitvami. Ker takrat pomočnik za posodobitev ponovno preveri združljivost računalnika, boste v najslabšem primeru prisiljeni ponoviti namestitev z omenjenim orodjem. Tokrat boste le zamenjali ISO-datoteko z novo. Poseg ni čisto brez nevarnosti. Preden se ga lotite, na varno shranite vse pomembne datoteke.

Virtualizacija ali WinBoat

Že ta zadnja »možnost« ni ravno za vse. Moraš se upati in po drugi strani vedeti, kaj počneš. Še nekaj jih je, a te so še bolj zahtevne. Na računalnik namestite za osnovo Linux in s pomočjo virtualizacije še Windows 10. Prednost takšnega pristopa je ohranitev znanega okolja z nespremenjeno ravnjo varnosti. Karkoli se zgodi znotraj virtualnega okolja, tam ostane.

Na voljo je še ena zanimiva rešitev. Dobršen del se vas za prehod na Linux ne odloči, ker potrebuje programe, kot sta Photoshop ali Word, ki brez obvoznih poti tam ne delujejo. Takšna je prostokodna rešitev Winboat, ki poskrbi, da v okolju Linuxa delujejo programi, razviti za Windowse. Njegova namestitev je relativno zahtevna. Ko pa je enkrat opravljena, se z njim Windows-programi uporabljajo enako udobno kot prave Linux-aplikacije.

Ene možnosti do zdaj nisem omenjal. Odpovejte se Microsoftu in preidite na Applove računalnike. Vsi ponudniki operacijskih sistemov se enkrat odločijo, da opustijo starejše tehnologije. Vendar se zdi, da Microsoft ni mogel izbrati slabšega časa za konec podpore. Kdor mora zdaj kupiti nov računalnik samo zaradi Windows 11, plača dvojno!

 Zato je smiselno, da stanje preverite že zdaj. Če računalnik še nekaj let zadostuje potrebam, razmislite o alternativah. Če pa je že na meji uporabnosti, je morda smiselno načrtovati zamenjavo. Najslabša odločitev je čakanje do zadnjega dne. Takrat so odločitve hitre, izbira slabša, stroški pa običajno višji.

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru? appeared first on Tehnozvezdje.

Za brezžično povezavo potrebujete oddajno enoto, ki je s kablom povezana z virom signala, in sprejemno enoto, priključeno na televizor ali projektor. Oddajnik signal pretvori v brezžično obliko, sprejemnik pa ga pretvori nazaj v HDMI. V večini primerov je postopek preprost in ne zahteva zapletenih nastavitev. Priključite napravi, počakate nekaj sekund in povezava je vzpostavljena.

Brezžični HDMI je primeren za povezavo digitalnih televizijskih sprejemnikov, predvajalnikov, igralnih konzol ali računalnikov. Uporaben je tudi v primerih, ko televizor visi na steni, vir signala pa je v omarici ali na drugi strani prostora. Namesto dolgih kablov, ki kazijo videz prostora, signal preprosto prenesete po zraku.

Delovanje in različne tehnologije

Večina brezžičnih HDMI sistemov uporablja radijsko povezavo v frekvenčnem pasu 5 gigahercev. Prednost takšne rešitve je razmeroma velik doseg in možnost prenosa skozi stene, vendar lahko ovire poslabšajo kakovost in stabilnost slike. Debele stene, kovinske konstrukcije ali druge brezžične naprave pogosto zmanjšajo doseg.

Nekateri sistemi uporabljajo pas 60 gigahercev, kjer delujejo tehnologije, kot je WirelessHD. Prednost teh rešitev je prenos brez stiskanja, zato je kakovost slike praviloma boljša in zamik manjši. Slabost pa je krajši doseg in potreba po neposredni vidni liniji med oddajnikom in sprejemnikom. Takšni sistemi so zato primernejši za uporabo znotraj iste sobe.

Obstajajo tudi sistemi, ki delujejo prek domačega omrežja Wi Fi. Ti omogočajo večjo prilagodljivost, saj lahko signal pošljete tudi v druge prostore, vendar je kakovost odvisna od zmogljivosti omrežja. Če je omrežje obremenjeno ali signal slab, lahko pride do poslabšanja slike ali zamikov.

Ločljivost in kakovost slike

Večina cenovno dostopnih sistemov prenaša video v ločljivosti 1080p pri 60 sličicah na sekundo. To zadošča za gledanje televizije, filmov in večine drugih vsebin. Na voljo so tudi modeli s podporo za ločljivost 4K, vendar so ti dražji in praviloma občutljivejši na motnje.

Podpora za visoki dinamični razpon ni vedno zagotovljena. Nekateri sistemi HDR podpirajo, drugi ne. Podobno velja za višje frekvence osveževanja, ki so pomembne predvsem pri igranju iger. Ko se odločate je zato smiselno preveriti tehnične podatke in se prepričati, ali sistem podpira želene funkcije.

Pri brezžičnem prenosu je pomembna tudi kompresija. Nekateri sistemi signal stiskajo, kar omogoča večji doseg, vendar lahko vpliva na kakovost slike. Drugi prenašajo signal brez stiskanja, kar pomeni boljšo sliko, vendar običajno krajši doseg.

Poleg slike je pomemben tudi zvok. Nekateri sistemi podpirajo le stereo zvok, drugi omogočajo prenos večkanalnega zvoka. Če televizor uporabljate z zunanjimi zvočniki ali domačim kinom, je to pomemben podatek.

Zamik signala

Pogosto spregledan dejavnik je zamik signala. Pri gledanju televizije ta običajno ni problematičen, pri igranju iger ali uporabi računalnika pa lahko postane moteč. Pri nekaterih sistemih je zamik komaj opazen, pri drugih pa lahko doseže več deset milisekund.

Če brezžični HDMI nameravate uporabljati z igralno konzolo ali računalnikom, je smiselno izbrati model z nizkim zamikom. Proizvajalci te podatke sicer redko navajajo, zato je pogosto treba poiskati neodvisne teste ali uporabniške izkušnje.

Namestitev in napajanje

Ena izmed prednosti brezžičnih HDMI sistemov je preprosta namestitev. Večina deluje po načelu priključi in uporabljaj. Kljub temu je priporočljivo oddajnik in sprejemnik postaviti tako, da je med njima čim manj ovir.

Pomembno je tudi napajanje. Nekateri sistemi zahtevajo ločene napajalnike, drugi pa omogočajo napajanje prek USB priključka. To je praktično, saj lahko napravi napajate neposredno iz televizorja ali druge naprave.

Doseg v praksi

Proizvajalci pogosto navajajo doseg do 30 ali celo 50 metrov. Takšne razdalje so dosegljive v idealnih razmerah brez ovir. V praksi večina sistemov najbolje deluje na razdaljah do deset ali petnajst metrov. Na delovanje vplivajo tudi druge brezžične naprave. Usmerjevalniki, pametni telefoni ali brezžične slušalke lahko povzročijo motnje. Zato je včasih treba nekoliko spremeniti postavitev ali izbrati drug frekvenčni kanal.

Ponudba na trgu

Kot običajno ponudba na slovenskem trgu ni pretirano pestra. Kdor želi res dobro rešitev, kakršni sta na primer Nyrius Aries Home+ ali J-Tech Digital WEX200V3, bo moral prebrskati tuje spletne trgovine. Večina naprav, ki jih najdete v slovenskih trgovinah, sodi med preproste komplete oddajnika in sprejemnika, namenjene brezžičnemu prenosu slike iz računalnika, predvajalnika ali televizijskega vmesnika na oddaljen zaslon. Najpogostejši modeli podpirajo ločljivost 4K pri 30 ali polno visoko ločljivost pri 60 sličicah na sekundo, doseg pa se giblje okoli 30 do 50 metrov. V ponudbi prevladujejo manj znane znamke, kot so Ugreen, Vention in XtendLan, s cenami od sto in več evrov.

Alternativne rešitve

Preden se odločite za brezžični HDMI, je smiselno razmisliti tudi o alternativah. Dolgi HDMI kabli so danes cenovno dostopni in pogosto zanesljivejši. Na voljo so tudi optični HDMI kabli, ki omogočajo prenos na večje razdalje brez izgube kakovosti. Druga možnost je uporaba omrežnih rešitev, ki signal prenašajo prek omrežnega kabla. Takšne rešitve so pogosto stabilnejše, vendar zahtevajo nekoliko več namestitve.

Kdaj se odločiti za brezžični HDMI

Brezžični HDMI je smiselna rešitev, kadar napeljava kablov ni mogoča ali bi bila preveč zapletena. Uporaben je tudi v začasnih postavitvah ali v prostorih, kjer ne želite dodatnih kablov.

Kljub temu pa ostaja kabel HDMI najbolj zanesljiva možnost. Ponuja stabilno povezavo, visoko kakovost slike in minimalen zamik. Sodobni standard HDMI 2.1 omogoča prenos podatkov s hitrostjo do 48 gigabitov na sekundo. Znanstvena fantastika za večino brezžičnih sistemov.  

Naslovno sliko je po mojih navodilih ustvarila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Brezžični HDMI reši marsikatero zagato appeared first on Tehnozvezdje.