Telefonu, ki se zloži kot knjiga, takšna zasnova ne povzroča nikakršnih težav. To, da je najtanjši tovrstni telefon nasploh, ni oviralo vgradnje trenutno najboljšega procesorja za naprave s sistemom Android, Snapdragona 8 Elite pete generacije, dovolj pomnilnika ter kakovostnega in vsestranskega sistema treh zadnjih kamer. Te pokrivajo širok obseg goriščnic, ki jamčijo, da vas telefon v vlogi fotoaparata nikdar ne bo pustil na cedilu. A to ni vse, kar vam želimo tokrat predstaviti.

Kako tvorno izkoristiti večji zaslon?

HONOR Magic V6 izstopa zaradi izjemno zmogljive večopravilnosti. Okolje omogoča, da imate na večjem zaslonu sočasno odprte do štiri aplikacije. Tri v oknih razdeljenega zaslona in še eno v plavajočem oknu, ki mu po potrebi spreminjate velikost. Zaradi tega je primeren za veliko več kot opravljanje običajnih opravil. Tisto več je resno delo. Ko moramo na poti izdelati predstavitev, urediti preglednico s poslovnimi podatki ali zgolj napisati poročilo. Morda celo kaj drugega. Za vse to imate na voljo cel kup aplikacij. Ovira, da tega niste v večjem obsegu počeli že do zdaj, je bila predvsem manjša zaslonska površina. Dalo se je narediti marsikaj, le najbolj priročno ni bilo. Nič več, kajti 20-centimetrski zaslon močno izboljša udobnost dela in s tem poveča produktivnost. Pomislite. Koliko vam pomeni žepna naprava, s katero postorite stvari, za katere ste do zdaj nujno potrebovali prenosni računalnik? Za nekatere je to neprecenljivo.

Projektor, tipkovnica in pisalo …

HONOR vam ob nakupu podari tri naprave, ki telefonu še dodatno povečajo uporabnost. Za projektor si česa takšnega ne bi mislili. Čeprav ni pretirano velik, ni najbolj priročen za prenašanje. Ni pa ga nemogoče prenašati. Takšen je, da ga spravite v vsak nahrbtnik ali poslovno torbo. Zdaj si skušajte predstavljati, kako bi vas pogledali, ko bi prišli na pomemben sestanek, vklopili projektor, nanj povezali HONOR Magic V6, prezrcalili njegov že tako uporabni zaslon in začeli predstavitev. Nadvse iznajdljivo, mar ne?

Če projektorja res ne morete nositi povsod s seboj, ni ovir za elektronsko pisalo in zložljivo brezžično tipkovnico. Marsikaj je mogoče postoriti z zaslonsko tipkovnico, a nima smisla zatiskati si oči. Fizična tipkovnica je preprosto boljša. Če telefon postavite predse in ga povežete z njo, boste praktično lahko postorili čisto vse. Podobno je s pisalom. To je še posebej pomembno, ko zapisujete dogajanje okoli sebe. Oblikovanje zapiskov je nekaj, kar vse pogosteje počnemo na telefonu zaradi njegove opremljenosti. Pisani besedi namreč zlahka dodamo fotografije, videoposnetke ali zvočne posnetke. Tu trčimo ob naslednjo pomembno zmogljivost telefona HONOR Magic V6. Vsestransko umetno inteligenco, ki med drugim pomaga urejati zapiske, prevaja v živo in prilagaja fotografije. Bolj vsestranskega orodja trenutno ne bi mogli dobiti.

Kaj pa okolje?

Uporabniški vmesnik ni samo vsako leto lepši, ampak tudi vse bolj uporaben. Ni preprosto izkoristiti danosti dveh zaslonov, a Honorju je to uspelo. Ker je širina telefona HONOR Magic V6 praktično enaka napravam klasične zasnove, enako pa velja tudi za debelino, ga boste večino časa uporabljali zaprtega. Nobene potrebe ni po razpiranju, ko se pogovarjate, klepetate ali prebirate objave na družbenih omrežjih. Vse to udobno opravite na sprednjem zaslonu. Večjega uporabite le takrat, ko ga potrebujete. Bodisi za delo bodisi za konzumacijo vsebin. Film ali videoposnetek je lažje gledati na večjem zaslonu kot na manjšem. Mislim, da tega ni treba posebej poudarjati.

HONOR Magic V6 je poseben telefon, katerega zmogljivosti morate v celoti osvojiti. Takrat bo hitro pokazal svojo moč. V tej luči ni nepomembno, da je zložljiva zasnova prebolela začetne bolezni in se že dokazala kot primerno robustna. To med drugim potrjuje večletna podpora, ki jo HONOR nudi za svoj letošnji zložljivi telefon.

Družbena omrežja HONOR Slovenija:    

www.instagram.com/honor.slovenija

www.facebook.com/honor.slovenia

www.tiktok.com/@honor.slovenija  

youtube.com/@HONORSI   

The post Bi imeli PISARNO vedno na dosegu roke? appeared first on Tehnozvezdje.

Ko so v igri zunanje baterije, smo pogosto pred dilemo. Večja kapaciteta pomeni, da bo zaloga energije zadostovala dlje časa, a je zato baterija težja in manj prenosna. Manjše je lažje prenašati, a hranijo manj energije. Kompromisa ni preprosto najti še iz enega razloga. Eno je nazivna kapaciteta, ki jo navajajo izdelovalci, drugo pa količina energije, ki jo je baterija sposobna posredovati drugi napravi. Običajno znaša od 60 do 85 odstotkov nazivne kapacitete. Baterija z deset tisoč miliamperskih ur zaradi pretvarjanja napetosti in izgub dejansko odda od šest do osem tisoč petsto miliamperskih ur. Tako pač je in temu se ni mogoče izogniti.

Izbira na podlagi potreb

Kolikšna naj bo kapaciteta, je odvisno predvsem od tega, katero napravo oziroma koliko naprav nameravate polniti. Če je mogoče in teža ni ovira, potem bom vedno predlagal, da kupite čim zmogljivejšo baterijo. V nasprotnem primeru pa skušajte upoštevati naslednja priporočila:

• Za dnevno polnjenje telefona zadostuje baterija s kapaciteto od 5.000 do 10.000 miliamperskih ur.
• Če potrebujete več zaporednih polnjenj, ne da bi baterijo vmes priključili na napajanje, ter bi radi občasno napolnili še tablični računalnik, potem naj ima kapaciteto med 15.000 in 20.000 miliamperskimi urami.
• Z baterijami s kapaciteto nad 20.000 miliamperskih ur (oziroma 75 vatnimi urami) boste prenosniku zagotovili vsaj še nekaj ur delovanja. Koliko, je odvisno od njegovih energijskih potreb. Pozabite, da bi zunanja baterija zagotovila dovolj »soka« za gejmerski ali kateri koli drug prenosnik z zmogljivo grafično kartico. Zanj primerno baterijo boste lažje vozili v avtomobilu kot nosili v torbi.

Kapaciteta ni edina pomembna lastnost. Če nameravate polniti prenosnik ali sodobnejši tablični računalnik, preverite največjo izhodno moč. Za telefone danes priporočam najmanj 20 do 30 vatov, za večino prenosnikov pa od 45 vatov navzgor. Če baterija podpira standard USB Power Delivery (USB PD), bo združljivost z različnimi napravami praviloma boljša. Prav tako preverite, kako hitro se polni zunanja baterija. Starejši modeli potrebujejo tudi več kot deset ur, sodobni z vhodom USB-C in podporo hitremu polnjenju pa so lahko pripravljeni že v dveh ali treh urah.

Razumevanje merskih enot

Kapaciteta baterije je običajno izražena v miliamperskih urah (merilo električnega naboja), redkeje v vatnih urah (dejanska enota za energijo). Ker je slednja običajna pri prenosnikih, ni odveč poznati razmerja med enotama. Formula je dokaj preprosta. Miliamperske ure pomnožite z napetostjo in delite s 1000. V obratni smeri vatne ure pomnožite s 1000 in delite z napetostjo. Vzemimo primer. Baterija s kapaciteto 10.000 miliamperskih ur in nazivno napetostjo litijevih celic 3,7 volta dejansko shrani 37 vatnih ur energije.

Baterija brez tega dodatka lahko postane neuporabna

Skozi leta se mi je nabralo kar nekaj zunanjih baterij. Nobena še ni popolnoma odpovedala poslušnosti, jasno pa je, da se starajo in počasi izgubljajo sposobnost shranjevanja energije. Nič neobičajnega za litij-ionsko tehnologijo. Za razliko od starejših imajo novejše več priključkov, morebiti podpirajo brezžično polnjenje in imajo celo zaslon namesto indikatorja napolnjenosti iz niza svetlečih diod. Vsemu temu se zlahka odpovem v zameno za vgrajen kabel. To se mi zdi daleč najbolj uporaben dodatek. Brez kabla je namreč baterija zgolj obtežilnik za papir. Ko kupujete naslednjo, upoštevajte to podrobnost, še posebej, če samostojnega kabla nimate vedno pri roki.

Naj vas ne skrbi možnost, da se bo vgrajeni kabel sčasoma obrabil ali strgal. Res ga ne morete zamenjati, vendar to ne pomeni, da bo baterija postala neuporabna, saj imajo takšni modeli praviloma še dodatne priključke USB. Ko jih že omenjam: počasi bi pozabil na USB-A in v celoti prešel na USB-C.

Nekaj primernih modelov

Nehvaležno je s prstom kazati ne nekaj modelov, ki sem jih imel možnost do zdaj testirati. Modelov je preprosto preveč. Namesto tega bom raje omenil tri znamke, ki se mi zdijo še posebej zanimive in imajo dovolj pester nabor, da znotraj tega vsak najde baterijo primerne kapacitete in opremljenosti. To so Xiaomi, Anker in Ugreen. Poudarjam, da je to moje mišljenje. Kot sem dejal, ponudba je nadvse pestra (in zanimiva).

Naslovno fotografijo je upodobila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Kolikšna naj bo kapaciteta »powerbanka« in brez česa je dokaj neuporaben? appeared first on Tehnozvezdje.

Fizikalni zakoni so neizprosni. Membrana zvočnika mora premakniti dovolj zraka, da zaslišiš pristne globoke tone. Takšni in drugačni triki pomagajo, toda to ne izniči dejstva, da so večji zvočni gonilniki (skoraj) vedno boljši od manjših. Poleg tega je v večjem ohišju dovolj prostora za zmogljivejšo baterijo, ki poskrbi za daljšo avtonomijo in morebitno polnjenje telefona. Oboje je v poletnih mesecih, ko se dlje časa zadržujemo na prostem, še posebej pomembno.

Na kaj moraš paziti ob nakupu

Za razmeroma dober srednje velik prenosni zvočnik bo treba odšteti od 100 do 150 evrov. Manj ne priporočam, kajti nižja cena pogosto prinaša kompromise, ki se bodo prej ali slej pokazali. Prav tako nisem pristaš nakupa dražjih modelov. Takšni seveda obstajajo, vendar ne prinašajo občutno večjih prednosti.

Ko se odločaš za nakup srednje velikega zvočnika, je poleg kakovosti zvoka, o kateri se boš najlažje prepričal s krajšim predvajanjem najljubših skladb, smiselno upoštevati še:

• Pomembno je, da ima zvočnik na ohišju osnovne tipke za upravljanje ter da se hitro, preprosto in stabilno poveže z mobilno napravo. Dobrodošla je tudi aplikacija za natančnejše prilagajanje zvoka in drugih funkcij izbranega zvočnika.
• Ohišje slabe kakovosti, morebiti celo iz tanke plastike, bo vplivalo na širjenje zvočnih valov in poslabšalo kakovost zvoka. Prav tako se izogibaj modelom brez zaščite pred vodo in prahom.
• Zvočniki, opremljeni le z vmesnikom Bluetooth, imajo običajno doseg od 10 do 30 metrov. Boljši, večji in dražji modeli podpirajo tudi povezavo v brezžično omrežje Wi-Fi. Ta pride prav, če ga želiš vključiti v domači zvočni sistem.

Pet modelov po mojem izboru

JBL Flip 7 ostaja zvest receptu, zaradi katerega je ta serija že leta med najbolj priljubljenimi prenosnimi zvočniki. Združuje kompaktne mere, robustno izdelavo in zvok, ki presega pričakovanja glede na velikost ohišja. Nova generacija uporablja tehnologijo, ki sproti prilagaja predvajanje, zato zvok ostane čist tudi pri višji glasnosti. Bas je izrazitejši, visoki toni natančnejši, zvočna slika pa uravnotežena. Ohišje z zaščito IP68 brez težav prenese pesek, vodo in prah, proizvajalec pa obljublja večjo odpornost proti padcem. Baterija zadostuje za do 14 ur poslušanja oziroma do 16 ur v varčnejšem načinu.

JBL Charge 6 nudi več moči, daljšo avtonomijo in dodatno uporabnost. Ohranil je prepoznaven videz, večje ohišje pa skriva zmogljivejše zvočniške gonilnike. Ti poskrbijo za polnejši zvok, globlji bas in več rezerve pri višji glasnosti. Zaradi zaščite IP68 brez težav prenese vodo, prah in zahtevnejše razmere na prostem, priložen nosilni trak pa olajša prenašanje.

Soundcore Boom 3i stavi na lastnosti, ki jih konkurenti večinoma nimajo. Njegova posebnost je sposobnost plavanja v pokončen položaj, zato glasba ostane usmerjena proti poslušalcem tudi, če zvočnik konča v morju ali bazenu. Ohišje z zaščito IP68 ima dodaten premaz proti morski soli, znoju in slanemu aerosolu, zato je posebej prilagojeno poletni uporabi. Za zvok skrbi sistem z močjo 50 vatov, ki dodatno poudari nizke tone.

Sony ULT Field 3 ponuja nekoliko drugačen pristop od tekmecev. Namesto pretirano poudarjenega basa skuša ohraniti ravnotežje med energičnim zvokom in natančno reprodukcijo vokalov ter instrumentov. Način ULT poskrbi za izrazitejše nizke tone, ne da bi pri tem preveč trpela jasnost. Zaradi tega se dobro znajde pri različnih glasbenih zvrsteh. Ohišje z zaščito IP67 je odporno proti vodi, prahu, udarcem in slani vodi, zato je primerno za uporabo ob morju. Snemljiv ramenski trak olajša prenašanje, baterija pa omogoča do 24 ur predvajanja. Hitro polnjenje v desetih minutah zagotovi približno dve uri poslušanja.

Marshall Emberton III je eden redkih prenosnih zvočnikov, pri katerem videz skoraj enako izstopa kot zvok. Retro oblikovanje, navdihnjeno z legendarnimi kitarskimi ojačevalniki Marshall, mu daje prepoznaven značaj, hkrati pa ostaja dovolj kompakten za prenašanje v nahrbtniku ali torbi. Zvočni podpis je nekoliko bogatejši z basi kot pri predhodniku, zvočnik pa samodejno prilagaja tonsko ravnovesje glede na glasnost. Zaščita IP67 omogoča uporabo ob vodi, baterija zdrži do 32 ur, hitro polnjenje pa v dvajsetih minutah zagotovi več ur poslušanja.

Naslovno fotografijo je upodobila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Majhni so priročni, a srednji veliki lepše »zvenijo« appeared first on Tehnozvezdje.

Razmislek je tukaj še kako na mestu. Imamo zelo specifičen trg, na katerem prevladuje prodaja naprav prek ponudb operaterjev, kar vpliva na njihove cene. Nekako se ne nagibam k možnosti, da bi poceni telefone kupovali na obroke. Bolje je poiskati najboljšo ponudbo. Te ne boste našli v slovenskih trgovinah, poiskati jo boste morali v tujih spletnih trgovinah in hkrati ujeti trenutek, ko bo cena najugodnejša. Razmislite o naslednjem pristopu. Izberite model, ki vam najbolj ustreza, nato pa mesec ali dva spremljajte cene. Če zanj trenutno ni ugodne ponudbe, počakajte, da se pojavi. To, da ga spletna trgovina v času iskanja nima na zalogi, še ne pomeni, da ga nikoli več ne bo imela.

Kje je cenovna meja?

Ni preprosto postaviti cenovne meje. Še posebej ne zaradi specifike slovenskega trga. Zdi se mi, da je meja 300 evrov primerna, če upoštevamo naslednje. Ne ozirajte se na priporočene slovenske cene. Te so izkrivljene. Model, za katerega pri nas zahtevajo od 400 do 500 evrov, boste drugje dobili za okoli 300 evrov. Nekaj deset evrov gor ali dol. Le vztrajni morate biti.

Izdelovalci nižjo ceno dosežejo na več načinov, najpomembnejši pa je ta, da vsi, vključeni v prodajno verigo, zaslužijo manj, kot zaslužijo s prodajo najdražjih modelov. Ti imajo plastična ohišja, s čimer ni nič narobe. Zadnje čase plastiko zakrivajo s premazi, da je videti prestižnejša. Procesor je manj zmogljiv, vendar še vedno dovolj zmogljiv za gladko delovanje večine aplikacij, ki jih uporabljate vsak dan. Izjema so kajpada grafično zahtevne igre, ki morda sicer delujejo, vendar zaradi manj sličic na sekundo in manj zmogljivega zaslona igralna izkušnja pogosto ni najboljša.

Velikost pomnilnika do letošnjega leta ni bila velika težava. To se je zaradi podražitve čipov spremenilo in kaže, da bodo spremembe ostale. Bodisi bodo telefoni stali sto evrov več bodisi bo cena ostala enaka, pomnilnika pa bo manj. Ker gre za pomembno komponento, ki vpliva na zadovoljstvo z napravo, predlagam, da se nikar ne zadovoljite z manj kot 256 gigabajti prostora za shranjevanje in najmanj 8 gigabajti delovnega pomnilnika (RAM). Slednji je pomemben, da ne boste razočarani nad delovanjem algoritmov umetne inteligence, ki so vse pogostejši tudi v napravah nižjega cenovnega razreda.

Največja razlika v primerjavi z najboljšimi modeli se skriva v kamerah. Vse manj je sicer modelov, ki imajo še vedno neuporabne makro kamere, prav tako pa nisem opazil pomembnejše nadgradnje širokokotnih kamer. Izdelovalci najpogosteje ves denar in trud vložijo v tipalo glavne kamere. Rezultat so kajpada dobri dnevni posnetki, nočni pa vas skoraj zagotovo ne bodo razveselili. To preprosto vzemite v zakup.

Eno leto starejši da, več pa raje ne

Že nekaj časa je jasno, da so se proizvajalci ujeli v past prehitrega predstavljanja novih modelov. Posledica tega so manjše vsakoletne nadgradnje, ki se pogosto začnejo in končajo z novejšim modelom procesorja. Nakup eno leto starejšega modela je zato gospodarna odločitev iz več razlogov. Ceneje dobite napravo, ki bo brez večjih težav normalno delovala naslednja štiri leta, saj bodo v tem času zelo verjetno na voljo varnostni popravki, procesor pa bo še vedno dovolj hiter in sodoben. Dodajte še solidno kakovost dnevnih fotografij in razlogov za takšno odločitev ne manjka. Ne predlagam pa nakupa dve ali celo več generacij starejših modelov, kajti prepričan sem, da z njimi skoraj zagotovo ne boste zadovoljni.

Primeri zanimivih modelov!

Honor 600 Lite stavi na tanjše ohišje, kakovosten zaslon AMOLED in dobro avtonomijo. Procesor zadostuje za vsakodnevna opravila, manj pa navduši pri zahtevnejših igrah. Glavna kamera je uporabna predvsem podnevi, širokokotna in nočni posnetki pa zaostajajo za najboljšimi tekmeci. Model je primeren, ako iščete uravnoteženo napravo z dobrim zaslonom in dolgo podporo programske opreme. (procesor Mediatek Dimensity 7100 Elite, 16,7-centimetrski oziroma 6,6-palčni AMOLED zaslon, 108-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Redmi Note 15 Pro 5G izstopa z odličnim zaslonom AMOLED, zmogljivo baterijo in zelo dobro glavno kamero. Procesor brez težav opravi z vsakodnevnimi nalogami, telefon pa premore še zaščito IP68. Šibkejša stran je uporabniški vmesnik HyperOS, ki vsebuje precej prednameščenih aplikacij. Če vam to ne predstavlja težave, gre za enega zanimivejših telefonov srednjega razreda. (procesor MediaTek Dimensity 7400 Ultra, 17,3-centimetrski oziroma 6,83-palčni AMOLED zaslon, 200-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Redmi Note 15 5G cilja na kupce, ki želijo sodoben telefon za čim manj denarja. Ponuja svetel zaslon AMOLED s 120-herčnim osveževanjem, dobro avtonomijo in tanko ohišje. Glavna kamera je zanesljiva pri dnevni svetlobi, manj prepriča ponoči. Procesor je dovolj hiter za običajno uporabo, med slabostmi pa ostajajo številne prednameščene aplikacije in povprečni zvočniki. (procesor Snapdragon 6 Gen 3, 17,2-centimetrski oziroma 6,77-palčni AMOLED zaslon, 108-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Galaxy A37 nadaljuje Samsungovo preverjeno formulo srednjega razreda. Njegove prednosti so kakovosten zaslon AMOLED, dolgoletna programska podpora, zanesljivo delovanje in dobra glavna kamera. Ne izstopa po zmogljivosti ali hitrem polnjenju, zato je primeren, ako vam več pomenita stabilnost sistema in redne posodobitve kot surova zmogljivost. (procesor Exynos 1480, 17-centimetrski oziroma 6,7-palčni AMOLED zaslon, 50-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Galaxy A27 predstavlja osnovo Samsungove ponudbe. Primeren je za vsakodnevna opravila, komunikacijo in uporabo družbenih omrežij. Njegove največje prednosti so preprost uporabniški vmesnik, dolga podpora posodobitvam in zanesljivo delovanje. Pri fotografiji, zmogljivosti in hitrosti polnjenja pa ne dosega dražjih modelov. (procesor Snapdragon 6 Gen 3, 17-centimetrski oziroma 6,7-palčni AMOLED zaslon, 50-milijonska glavna kamera, 8+128 GB)

Oppo Reno 15F nagovarja predvsem z elegantnim videzom, kakovostnim zaslonom AMOLED in dobro avtonomijo. Procesor zadostuje za običajno uporabo, kamere pa dajejo najboljše rezultate podnevi. Oppo veliko pozornosti namenja programski opremi in funkcijam umetne inteligence, zato je telefon zanimiv, če cenite prijeten uporabniški vmesnik. (procesor Snapdragon 6 Gen 1, 16.7-centimetrski oziroma 6,57-palčni AMOLED zaslon, 50-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Motorola Edge 70 Fusion združuje tanjše ohišje, kakovosten zaslon OLED in skoraj nepredelan Android. Procesor zagotavlja dovolj zmogljivosti, dobra pa je tudi glavna kamera. Prednost telefona je pregledna programska oprema brez odvečnih aplikacij, zato je eden najbolj uravnoteženih modelov v svojem cenovnem razredu. (procesor Qualcomm Snapdragon 7s Gen 3, 17,22-centimetrski oziroma 6,78-palčni OLED zaslon, 50-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Poco M8 Pro stavi na razmerje med ceno in zmogljivostjo. Ponuja zmogljiv procesor, kakovosten zaslon AMOLED, veliko baterijo in hitro polnjenje. Glavna kamera je dobra v dnevnih razmerah, manj prepričljiva ponoči. Uporabniški vmesnik je podoben drugim Xiaomijevim telefonom, zato prinaša precej dodatnih aplikacij, a strojna oprema za ta denar ostaja zelo konkurenčna. (procesor Snapdragon 7s Gen 4, 17,3-centimetrski oziroma 6,83-palčni AMOLED zaslon, 50-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Čeprav sodi iPhone SE (2022) med starejše modele, ga še vedno odlikujejo zelo hiter procesor, dolga programska podpora in kakovostna glavna kamera. Največja slabost sta majhen zaslon in zastarela zasnova z velikimi robovi. Na trgu najdete le še obnovljene telefone, kar ni najboljša popotnica za dolgotrajno uporabo. (procesor Apple A15 Bionic, 11,9-centimetrski oziroma 4,7-palčni IPS LCD zaslon, 12-milijonska glavna kamera, 4+128 GB)

Fotografije je upodobila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona? appeared first on Tehnozvezdje.

Malokdo je bil pripravljen plačati zajeten kupček denarja za napravo slabše zmogljivosti samo zato, da bi se hvalil s pregibnim zaslonom. To smo vedeli vsi, a vseeno smo morali počakati nekaj let, da so, vključno s kamerami, dosegle raven najboljših modelov klasične zasnove. Lani je Samsung končno naredil Folda, ki se je enakovredno kosal s tekmeci. Tokrat bodo Korejci storili še korak naprej. Poleg pričakovane nadgradnje obstoječih modelov bodo ponudili še vmesnega z zaslonom v razmerju 4 : 3.

Eno ozko grlo so Kitajci odpravili, drugega (še) ne

Procesorske zmogljivosti nikdar niso bile pod vprašajem. Dokaj hitro so prepogljivi telefoni dobili takrat najboljše procesorje. Kljub temu je tankost ohišja prinesla nekaj več izzivov pri odvajanju odvečne toplote. Česa podobnega ne morem reči za baterije in kamere. Kapaciteta baterij je bila redno manjša kot pri enako velikih telefonih, tipala kamer pa slabša. Rešitev prve težave je prinesla katoda iz silicija in ogljika. Tovrstne baterije na enaki površini hranijo več energije. S tem se je opazno povečala avtonomija modelov z novimi baterijami. Samsung in Apple jih za zdaj še nista posvojila. Če jih ne bosta, bo to pomenilo velik hendikep njunih naprav v primerjavi s kitajskimi tekmeci.

Rešitve, ki bi izboljšala kakovost fotografij in videoposnetkov, pa za zdaj še ni. Tukaj je fizika neizprosna. Fizično velikost tipala določa globina objektiva (sistema leč). Večja in svetlobno občutljivejša tipala, ki so del najboljših kamer, so fizično velika med 1/1,3 palca in enim palcem ter zahtevajo večje objektive. To prepogljivi zasnovi povzroča veliko težavo. Čeprav so nekateri prepogljivčki debelejši od modelov klasične zasnove, imajo proizvajalci za vgradnjo kamer na razpolago le polovico debeline. Če bi želeli vgraditi najboljša in največja tipala, bi bila izboklina še večja. In že zdaj ni ravno majhna.

Ne glede na to se je kakovost fotografij telefonov s prepogljivim zaslonom opazno izboljšala. Tako zelo, da večina ne bo opazila razlik. A to ne pomeni, da jih ni. Ko gre za fotografske zmogljivosti, so naprave klasične zasnove še vedno v prednosti.

Siromašna lokalna in delno evropska ponudba

Večina drugih pomislekov je padla v vodo. Zasnova se je izkazala za dovolj robustno. Ob tem po mojih opažanjih lastniki tovrstnih naprav večino dela opravijo na sprednjem zaslonu, večjega pa razprejo zgolj za naloge, pri katerih je njegova velikost prednost. Dejanskega odpiranja in zapiranja je zato manj od števila ponovitev, ki jih tečaji in zasloni prestanejo v laboratorijskih preizkusih.

Žal pregled trga razkrije, kako siromašna je ponudba pri nas. Kdor želi model druge znamke od Samsunga, Honorja in Huaweia, bo moral obiskati tuje spletne trgovine. To velja za modele Googla, Motorole in Oppa. Največjo raznolikost sicer najdete na kitajskem trgu, kjer modeli srednjega razreda niso nič neobičajnega. Nakupa tam pa ne priporočam, saj so opremljeni s prilagojenim sistemom in nimajo večine aplikacij, brez katerih zahodnjaki preprosto ne moremo.

Kaj je na voljo?

Honor Magic V6 dokazuje, da prepogljivi telefoni niso več kompromis med tankostjo in zmogljivostjo. Ohišje je presenetljivo tanko, kljub temu pa skriva veliko baterijo, ki zdrži dlje od večine neposrednih tekmecev. Notranji zaslon je velik, pregib pa je med uporabo komaj opazen. Posebno pozornost so namenili tudi trpežnosti tečaja in zaščiti pred vodo. Kamere ostajajo na visoki ravni, čeprav ne pomenijo velikega preskoka glede na prejšnjo generacijo. Največji adut telefona je občutek, da uporabljaš običajen premijski telefon, ki se po potrebi spremeni v tablico za delo, branje ali večopravilnost.

Huawei Mate X7 nadaljuje filozofijo, da je prepogljiv telefon lahko tudi fotografska naprava najvišjega razreda. Poleg kakovostnega tečaja in velikega notranjega zaslona izstopa predvsem fotografski sklop z nastavljivo zaslonko, ki omogoča več ustvarjalnosti pri različnih svetlobnih razmerah. Nova generacija procesorja Kirin skrbi za tekoče delovanje, baterija pa brez težav zdrži ves dan. Kot pri vseh novejših Huaweievih telefonih ostaja največja posebnost programska oprema brez Googlovih storitev, zato bo izbira odvisna tudi od pripravljenosti na nekoliko drugačen ekosistem.

Samsung Galaxy Z Fold7 ne prinaša revolucije, temveč premišljeno izpopolnjuje recept, ki ga podjetje razvija že več let. Telefon je tanjši, lažji in prijetnejši za vsakodnevno uporabo, največja prednost pa ostaja dovršena programska oprema. Večopravilnost, delo z več okni in podpora za dolgotrajne posodobitve so področja, kjer Samsung še vedno postavlja merila. Kamere ponujajo zanesljive rezultate v skoraj vseh razmerah, čeprav imajo nekateri tekmeci zmogljivejšo strojno opremo. Galaxy Z Fold7 zato ni nujno najbolj drzen prepogljivček na trgu, je pa eden najbolj uravnoteženih in brez večjih slabosti pri vsakodnevni uporabi.

Gre za lanski model, kateremu bo cena verjetno kmalu padla, saj bo Samsung konec tega meseca predstavil naslednika.

Še dva, ki ju nima smisla spregledati

Google Pixel 10 Pro Fold ostaja zvest filozofiji, da je programska oprema enako pomembna kot strojna. Zaprt deluje kot običajen premijski telefon, odprt pa ponudi velikzaslon za delo, branje in večopravilnost. Tensor G5 ni najzmogljivejši procesor na trgu, vendar odlično izkorišča Googlove funkcije umetne inteligence in računalniške fotografije. Telefon izstopa tudi z vodoodpornostjo IP68, dolgo programsko podporo ter zelo svetlima zaslonoma. Kamere se bolj kot na veliko število slikovnih pik zanašajo na napredno obdelavo fotografij, zato so rezultati zanesljivo odlični v skoraj vseh razmerah.

Motorola Razr Fold pomeni prvi resen vstop Motorole med velike prepogljive telefone. Izstopa z zelo tankim ohišjem, velikim notranjim zaslonom, zmogljivim procesorjem in baterijo s konkretno kapaciteto. Posebnost je tudi trojna kamera s tremi tipali ločljivosti 50 milijonov pik ter hitro polnjenje, ki občutno prekaša večino tekmecev. Motorola je veliko pozornosti namenila večopravilnosti, podpori pisalu in funkcijam umetne inteligence.

Naslovno fotografijo je poustvarila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Zakon so, a si jih (večina) težko privošči appeared first on Tehnozvezdje.

Čisto vseeno je, kakšen bazen imate in koliko mesecev letno ga koristite. Dovolj je en močnejši veter, ki prinese listje ali saharski pesek in videli boste, kako težko se je znebiti smeti z dna bazena ali umazanije, ki se je nalepila na stene. Z dosti truda se je moč marsičesa znebiti. A zakaj bi se človek matral, če ni treba. Samo pol drugi stotak boste odšteli za cenenega robota. Ne blesti v sposobnostih, a je z naskokom bolje od tega, da nimate nobenega.

Razlikujejo se kot noč in dan. Od preprostih, ki so sposobni s tal pobrati vsaj tisto najbolj opazno umazanijo, do modelov z več motorji, učinkovitimi krtačami, velikimi baterijami in v skrajnem primeru celo z vmesnikom za domače omrežje (Wi-Fi).

Kako se lotiti izbora?

Izbor robotskega »čistilca« je odvisen ponajprej od velikosti in nato od tipa bazena. Četudi je ta montažni, to še zdaleč ne pomeni, da zmogljivejši tam nimajo česa iskati. V svojem sem »preizkusil« že vse mogoče in čeprav je okrogel, so vsi s to sposobnostjo brez težav plezali po zidu in ga krtačili. Da so robovi zaobljeni in da ni pravokotnih kotov, je kvečjemu prednost. Smeti nikjer niso izven dosega. Pomembna razlika med boljšimi in »slabšimi« je predvsem v tem, da morajo najbolj osnovni čistiti pogosteje, za enak rezultat. A vse bolj pa postaja dejstvo, da je kljub temu bolje, da ima vrtečo krtačo, ki smeti premakne pod ustje, kjer jih nato »povzdigne« curek vode, kot če je nima in se zanaša zgolj nanj.

Na kaj še moramo biti pozorni?

• Če je mogoča, naj ima ločena motorja (ali več njih) za čiščenje in pogon.
• Sposobnost plezanja po steni je priporočljiva, ne glede na tip bazena.
• Pomembno je število in velikost krtač. Najbolje je, da sta dve, ena spredaj in druga zadaj.
• Kolesni pogon je zadovoljiv, a glede na okolje, v katerem robot deluje, so gosenice boljše. Te so obenem pogoj za plezanje in samodejni izhod iz bazena.
• Od velikosti baterije je odvisen čas čiščenja.
• Nekateri novejši modeli postajajo samozadostni. Sami se vrnejo na polnilno postajo poleg bazena, se povežejo v domače brezžično postajo in jih upravljaš preko aplikacije oziroma so sposobni dela po urniku.
• Najbolj preprosto se premikajo naključno. Zadostuje, saj nimajo kam uiti. Novejši (in boljši) so opremljeni s kamerami, da vidijo ovire, smeti in stene. Nujno je, da imajo sijalko, ki je pogoj, da delujejo ko je bazen pokrit.
• Preverite, kako je izveden filter ali posoda za pobrane smeti. Poskrbeti mora, da se ulovljene ne vrnejo v dogo in hkrati še preprosto čiščenje. Kako pogosto je odvisno od njene prostornine.

Ker rabim le čiščenja dna, za robotski čistilec bazenov ne bi odštel več kot 300 evrov. Mejo bi dvignil za dodatnih 200 evrov, v kolikor bi želel, da čisti tudi stene.

Nekaj primerov zanimivih modelov (iz vseh vetrov)

Aiper Scuba SE ( okoli 150 €)

Scuba SE je eden cenovno najdostopnejših brezžičnih robotskih čistilcev in je namenjen predvsem manjših montažnih bazenov z ravnim dnom. Njegova naloga je pobiranje peska, listja in druge umazanije, zato ne pričakujte čiščenja sten ali vodne linije. Zaradi preproste zasnove ga je priporočljivo uporabljati pogosteje, saj sproti odstranjuje manjše količine umazanije. Je dobra izbira, če želite zamenjati ročno sesanje bazena z ugodno avtomatsko rešitvijo in ne potrebujejo naprednih funkcij ali upravljanja prek aplikacije.

WYBOT A1 (okoli 200 €)

WYBOT A1 predstavlja korak višje od najosnovnejših modelov. Večja baterija omogoča daljši čas delovanja, učinkovitejši filtrirni sistem pa pobere več drobnih nečistoč. Namenjen je predvsem čiščenju dna manjših in srednje velikih bazenov, kjer zanesljivo odstranjuje pesek, žuželke in listje. Čeprav ne pleza po stenah, je zaradi razmerja med ceno in zmogljivostjo zanimiva izbira. Njegova največja prednost je preprosta uporaba, saj ga po končanem ciklu preprosto vzamete iz bazena, očistite filter in ga pripravite za naslednjo uporabo.

Aiper Scuba N1 (okoli 500 €)

Scuba N1 zaradi zmogljivejšega pogona in boljšega oprijema čisti tudi stene bazena, zato odstranjuje alge in drugo umazanijo, ki se nabira nad dnom. Večja baterija omogoča daljše čistilne cikle, primeren pa je tako za večje montažne kot za večino vgradnih bazenov. Gre za model, ki predstavlja dobro ravnovesje med ceno in zmogljivostjo, saj ponuja večino najbolj uporabnih funkcij, ne da bi posegel v najvišji cenovni razred.

Dolphin S100 (okoli 900 €)

Dolphin S100 prihaja od proizvajalca z dolgo tradicijo na področju čiščenja bazenov, zato slovi predvsem po zanesljivosti in kakovosti čiščenja. Robot učinkovito čisti dno in stene bazena, vrteča se krtača pa pomaga odstraniti trdovratnejšo umazanijo. Posebna prednost je preprosto vzdrževanje filtrirnega vložka, ki ga je mogoče hitro odstraniti in sprati pod tekočo vodo. Primeren jem, če iščete preverjeno rešitev za redno vzdrževanje domačega bazena in vam dolgoročna zanesljivost pomeni več od množice naprednih funkcij.

Dream Z1 Pro (še en za 900 €)

Dreame Z1 Pro sodi med novejšo generacijo brezžičnih čistilcev, ki pri gibanju uporabljajo napredne algoritme za načrtovanje poti. Poleg dna učinkovito čisti stene in vodno linijo, zmogljiv filtrirni sistem pa odstranjuje večje in drobnejše delce umazanije. Zasnova je za čim bolj samostojno delovanje, zato nimate veliko dela z njim. Zaradi kombinacije sodobnih funkcij, dobre zmogljivosti in cene predstavlja zanimivo izbiro za zahtevnejše.

Aiper Scuba X1 Pro Max (prek 1800 €)

Scuba X1 Pro Max je eden najzmogljivejših modelov v ponudbi podjetja Aiper in je namenjen avtomatiziranemu vzdrževanju bazena. Zmogljivi motorji, napreden navigacijski sistem in velik filtrirni vložek omogočajo temeljito čiščenje dna, sten in vodne linije v večjih bazenih. Robot zna učinkovito načrtovati pot čiščenja, izogiba se oviram in prek aplikacije omogoča izbiro različnih načinov delovanja. Visoka cena je upravičena predvsem pri večjih bazenih in če cenite udobje ter iščete model, ki bo čim bolj samozadosten.

Naslovno fotografijo je upodobila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Če bi prej vedel, kako koristen je, bi ga že davno imel! appeared first on Tehnozvezdje.

Izmišljen dogodek, vendar še kako mogoč, saj smo obsedeni z glasbo povsod. Naskok na gorski vrh v družbi očitno ni dovolj zanimiv, če imajo pohodniki slušalke v ušesih. Treba je uživati in se spodbujati, nikar pa ne pretiravajte z glasnostjo, da ne prepodite gamsov, ki se v miru pasejo na več sto metrov oddaljenem pašniku.

Zvočnikov je, kolikor hočeš. Medtem ko na plažo brez težav odnesete konkretnega, ob predpostavki, da drugi ne bodo ravno navdušeni nad hrupom in vašim glasbenim okusom, se manjši, a še vedno dovolj kakovosten, bolje obnese takrat, ko je pomemben vsak gram. Ne trdim, da ni mogoče, vendar si ne predstavljam, da bi kdo pri zdravi pameti čez ramo nosil več deset kilogramov težko zvočno zverino na kalvariji proti Kredarici.

Soundcore Go 3i (70 €)

Po merah sodi med najmanjše modele, vendar ponuja 15-vatni zvok, ki brez težav zapolni manjši prostor ali spremlja izlet. Vgrajen trak omogoča pritrditev na nahrbtnik ali krmilo, zato je namenjen predvsem uporabnikom v gibanju. Ohišje deluje bistveno kakovostneje od cenejših modelov iste znamke. Dodatek so barvni svetlobni učinki, ki jih je mogoče po želji izključiti. Posebnost je možnost polnjenja telefona, kar vedno pride prav. Basov je glede na velikost več, kot bi pričakovali, zato sodi med boljše majhne zvočnike v svojem cenovnem razredu.

Tribit StormBox Micro 3 (65 €)

Oblikovno ostaja zadržan, tehnično pa prinaša več pomembnih izboljšav. Nova generacija ima magnetno podlago za pritrditev na kovinske površine, izboljšano akustiko in kar dvakrat daljšo avtonomijo baterije kot predhodnik. Kljub majhnim meram zvočna kulisa deluje odprto, nizki toni pa so dobro nadzorovani. Prav zaradi uravnoteženega zvoka in dostopne cene velja za zanimiv žepni Bluetooth zvočnik.

Bose SoundLink Micro (2nd Gen) (120 €)

SoundLink Micro druge generacije je nekoliko večji od izvirnika, vendar prinaša sodobnejši Bluetooth 5.4, polnjenje prek priključka USB-C, daljšo avtonomijo in opazno izboljšan zvok. Ohranil je robustno zasnovo ter popolno vodoodpornost, dodan pa je nov trak za hitro pritrditev na nahrbtnik, kolo ali drugo opremo. Največja prednost ostaja zvok. Glede na dimenzije ponuja presenetljivo globoke nizke tone in občutek večjega zvočnika. Resda ni poceni, vendar je med najmanjšimi modeli eden redkih, ki uspe združiti vrhunsko izdelavo, vzdržljivost in kakovosten zvok.

JBL Clip 5 (50 €)

Najopaznejša sprememba je prenovljena vponka, ki je večja in uporabnejša, zato je pripenjanje na torbo, pas ali nahrbtnik preprostejše. Zvok je nekoliko bolj uravnotežen kot pri modelu Clip 4, predvsem pa ohranja polnost nizkih tonov tudi pri višji glasnosti. Baterija zdrži do 12 ur. Podpira Bluetooth 5.3 in tehnologijo Auracast za povezovanje več zvočnikov. Zaradi zaščite IP67 mu ne škodujeta voda in prah.

JBL Go 5 (50 €)

Peta generacija najmanjšega JBL-ovega zvočnika ni radikalna novost, vendar prinaša več uporabnih izboljšav. Go 5 predvaja nekoliko glasneje kot predhodnik, zvok je bolj čist, nizki toni pa nekoliko izrazitejši. Baterija zdaj zdrži do deset ur, kar je tri ure več kot prej. Novost predstavljajo svetlobni elementi, ki popestrijo videz zvočnika, kadar ga uporabljate na prostem ali med druženjem. Podpira tudi prenos zvoka prek kabla USB-C, kar omogoča predvajanje brez izgub kakovosti. Zaradi zaščite IP68 brez težav prenese vodo, prah in celo popolno potopitev. Čeprav fizike ne more premagati in ostaja zelo majhen zvočnik, preseneča z zrelostjo zvoka ter praktičnostjo za vsakodnevno uporabo.

Kaj naj vas vodi pri nakupu?

Pet sem jih omenil, ker se mi zdijo najbolj zanimivi in z izjemo Boseovega ponujajo razmeroma dobro kombinacijo cene, prenosljivosti in kakovosti zvoka. A dejal sem že, da je ponudba nadvse pestra. Še posebej, ko v izbor vključimo znamke s kitajskih spletnih trgovin, kjer je ponudba pogosto smešno poceni.

Toliko jih je, da je nemogoče omeniti, kaj šele opisati vse. Zato bom raje nanizal nekaj stvari, na katere bodite pozorni pri nakupu.

• Najprej si odgovorite na vprašanje, koliko ste pripravljeni odšteti. Sam ne bi dal veliko. Razlogov je več. Ker gre za majhen zvočnik, ga zlahka nekje pozabite ali vam pade na tla in se poškoduje. Najpomembnejše pa je, da ima baterija omejeno življenjsko dobo. Čez nekaj let vam bo za kakovost zvoka vseeno, če bo baterija odpovedala po eni uri uporabe.

• Večji zvočniki pogosto reproducirajo boljše nizke tone, vendar so hkrati manj prenosljivi. Ko iščete zvočnik, ki ga boste imeli vedno pri sebi, ne zanemarite podatkov o teži in velikosti.

• Preverite, kako robustno je izdelano ohišje in kakšna je zaščita pred vodo in prahom. Ne želite si, da bi ohišje počilo že ob nedolžnem padcu ali da bi zvočnik odpovedal, ker vas je ujelo deževje.

• Premislite, ali mora imeti zvočnik vgrajen mikrofon in omogočati opravljanje telefonskih pogovorov prek povezanega telefona.

Naslovno fotografijo je upodobila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Najbolj zanimivi majhni zvočniki, ko je teža pomemben dejavnik appeared first on Tehnozvezdje.

Zvok je v osnovi analogen, zato vsako pretvarjanje v digitalni zapis in nazaj v analogno valovanje vpliva nanj. Težko je reči, ali to večina sploh opazi, saj se je sodobna glasba temu prilagodila, vendar fiziki ni mogoče ubežati. Poleg tega obstaja še en razlog. Zbirke vinilnih plošč, ki jih še vedno najdemo v nekaterih domovih. Upam, da ne sodite med tiste, ki so jih po digitalizaciji zavrgli. Daleč od tega, da bi šlo za relikt preteklosti. Če z njimi ne ravnate kot svinja z mehom, so praktično neuničljive. Potem je tu še poseben ritual. Ploščo previdno vzamete iz ovitka, jo položite na gramofon, nežno spustite iglo in se namestite v udoben naslanjač. Sledi drugačna slušna izkušnja. Nič čudnega, da prodaja gramofonskih plošč ni zamrla.

Seveda obstajajo tudi skrajnosti. Poznam mlado damo, ki plošče kupuje zato, ker se ji zdijo »kul«. Ima jih zgolj za okras. Da bi imele smisel, potrebujete tudi gramofon. Novejši premoščajo razliko med analognim in digitalnim svetom, saj v končnem koraku podpirajo brezžični vmesnik Bluetooth. Spet smo pri slabostih digitalizacije. Nedvomno je povezava prek kabla boljša, če imate ustrezne in kakovostne zvočnike oziroma slušalke, vendar to ni vedno mogoče. Zato je pomembno izbrati kakovosten gramofon. Takšen poleg kabelskega priklopa podpira novejše kodeke aptX HD ali aptX Adaptive, ki izgube zmanjšajo na raven, ki v vsakdanji uporabi komaj pride do izraza, ter elegantno uskladijo delovanje mehanike, elektronike in digitalnih tehnologij.

Audio-Technica AT-LP70XBT (262 €)

Gre za popolnoma samodejni gramofon z jermenskim pogonom, vgrajenim predojačevalnikom in povezavo Bluetooth, zato ga je mogoče brez težav povezati tudi z brezžičnimi zvočniki ali slušalkami. Njegova največja prednost je preprostost. Dovolj je pritisk na tipko, da ročica sama poišče začetek plošče in se po predvajanju vrne v izhodiščni položaj.

Kljub izraziti uporabniški usmerjenosti ne deluje kot cenena naprava. Nova ročica in izboljšana glava zagotavljata opazno boljši zvok od predhodnika LP60XBT. Zvok je poln, prijetno topel in dovolj podroben za večino glasbenih zvrsti, čeprav bodo zahtevnejši poslušalci pogrešali več natančnosti v visokih tonih in širšo zvočno sliko.

Lenco LBT-188 (267 €)

Že na prvi pogled daje vtis resnejše naprave. Ohišje z videzom lesa, kovinski krožnik in ravna ročica ustvarjajo precej bolj zrel videz, kot ga običajno pričakujemo v tem cenovnem razredu. Gramofon uporablja jermenski pogon, opremljen je z vgrajenim predojačevalnikom in povezavo Bluetooth za brezžični prenos zvoka. Zanimiva je tudi možnost snemanja glasbe z vinilnih plošč na računalnik prek priključka USB.

LBT-188 ne skuša navdušiti z izrazito poudarjenimi basi ali pretirano svetlimi visokimi toni. Namesto tega ponuja prijetno in dovolj natančno reprodukcijo, ki ustreza večini domačih sistemov. Pri zahtevnejših posnetkih se pokažejo omejitve njegovega cenovnega razreda.

Sony PS-LX3BT (300 €)

Tudi tokrat gre za popolnoma samodejni gramofon z jermenskim pogonom, vgrajenim predojačevalnikom in brezžično povezavo Bluetooth. Njegova največja odlika je uporabniška izkušnja. Gramofon je pripravljen za uporabo skoraj takoj po odstranitvi iz embalaže. Samodejni mehanizem poskrbi za premik ročice, Sony pa je dodal še podporo sodobnim brezžičnim kodekom, zato povezava s slušalkami ali zvočniki poteka hitro in brez zapletov.

Čeprav ohišje ne daje vtisa prestižne naprave, zvok prijetno preseneti. Predvajanje je dinamično, glasovi so jasni, instrumenti pa dovolj razločni. V primerjavi z dražjimi gramofoni mu zmanjka nekaj fines in globine.

JBL Spinner BT (330 €)

Gre za sodobno zasnovan gramofon z jermenskim pogonom, vgrajenim predojačevalnikom in povezavo Bluetooth, ki že na prvi pogled izstopa z drznejšo obliko in značilnimi oranžnimi poudarki. Za razliko od številnih tekmecev ni popolnoma samodejen. Ročico morate na ploščo postaviti ročno, kar bo nekaterim ljubiteljem vinila všeč, začetnikom pa morda nekoliko manj. Po drugi strani takšna zasnova pomeni manj mehanskih sklopov in potencialno boljše pogoje za kakovostno reprodukcijo.

Preizkuševalci izpostavljajo uravnotežen zvok in dobro dinamiko. Poleg kakovostnega analognega izhoda Bluetooth predstavlja priročno dodatno možnost za povezavo s sodobnimi napravami za predvajanje zvoka.

Pro-Ject T1 EVO BT (479 €)

Že na prvi pogled je jasno, da je poudarek na kakovosti izdelave. Masivno ohišje brez odvečnih elementov, težji krožnik in minimalistično oblikovanje dajejo vtis naprave, ki je nastala z mislijo na zvok in ne na seznam funkcij. Čeprav ima povezavo Bluetooth in vgrajen predojačevalnik, ostaja predvsem klasičen gramofon.

Odlikujejo ga odprta zvočna slika, dobra prostornost in prijetno topel značaj. Instrumenti dobijo več prostora, glasovi zvenijo naravneje, podrobnosti pa pridejo bolj do izraza kot pri večini cenejših modelov. Razlike niso dramatične, vendar jih opazimo že po nekaj skladbah.

Na kaj morate biti pozorni

• Jermenski pogon je boljši od neposrednega, saj jermen absorbira vibracije motorja.
• Vgrajeni predojačevalec dovoli neposredno povezave z aktivnimi zvočniki ali klasičnimi ojačevalci.
• Udobneje je, če gramofon sam premakne ročico in jo po poslušanje vrne. Medtem ko ročno »delo« doda nekaj k užitku uporabe.
• Nastavljiva utež dovoli natančno nastavljanje pritiska igle, kar je ključno za čist zvok in zaščito plošč pred obrabo.
• Preverit, kateri kodeki Bluetooth so podprti.
• Izogibajte se gramofonov v kovčku z vgrajenimi zvočniki in cenejšim napravam, s slabimi iglami, ki s preveliko silo pritiskajo na ploščo.

Naslovno fotografijo je upodobila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Svetoskrunjenje ali balzam za ušesa? appeared first on Tehnozvezdje.

Že dolgo pravim, da je za dobro vizualno izkušnjo najpomembnejše, da je velikost zaslona ravno pravšnja. To še posebej pride do izraza pri spremljanju najpomembnejše postranske zadeve na svetu. Nikakor si ne želimo neprestano premikati glave sem in tja, da bi bila žoga v središču pogleda, ali sedeti predaleč in se mučiti, da je ne izgubimo iz vidnega polja.

Televizor že imate? Če v zadnjih tednih niste kupili novega, dvomim, da boste to storili zdaj na vrat na nos. Obsojeni ste na obstoječo velikost, vse, kar lahko spremenite, pa je razdalja med kavčem in televizorjem.

Kako določiti primerno razdaljo

Preprost nasvet se glasi takole: razdalja naj bo nekje med 1,2- in 2,5-kratnikom diagonale zaslona. Pri spodnji meji imamo nekoliko večje, približno 40-stopinjsko vidno polje, pri zgornji pa 20-stopinjsko. Vzemimo primer. Diagonala znaša 140 centimetrov (55 palcev). To pomeni, da je primerna razdalja nekje med 1,68 in 3,5 metra. Nato je treba upoštevati še razločljivost. Kadar smo zaslonu preblizu, opazimo posamezne slikovne pike, kar zmanjša kakovost slike, medtem ko na večji razdalji ne vidimo vseh podrobnosti. Kdor vidi slabše, mora sedeti bližje. Tu pomaga preizkušanje. Z nekaj sreče boste hitro našli razdaljo znotraj teoretičnega intervala glede na velikost zaslona, ki vam najbolj ustreza.

FIFA je pred časom potrdila, da bodo tekme posnete v razločljivosti 4K. Žal je to le polovica bitke, saj noben slovenski televizijski program ne oddaja v tej tehniki.

Izvlecite čim več iz nastavitev

Poigravanje z nastavitvami je najboljši način za doseganje dosledne kakovosti slike in zvoka. V primeru prenosov nogometnih tekem pa morate biti nekoliko previdnejši kot običajno.

• Športni način pogosto zgladi gibanje. Stranski učinek so izrazitejše oziroma bolj »sijoče« barve, ki si jih zaradi kontrasta z zeleno travo ne želimo. Pri nogometnih tekmah se pogosto bolje obnese standardni način.

• Prav tako bodite previdni pri nastavitvah glajenja gibanja, saj te največkrat zmehčajo predmete na zaslonu. Prilagajajte jih le, če opazite neenakomerno gibanje žoge.

• Zvok je naslednji pomemben element užitka ob spremljanju tekme. Še posebej, če nimate zvočne letve in ste odvisni od vgrajenih zvočnikov. Najprej vklopite športni način zvoka, če ga televizor podpira. Ugotovili boste, da so komentarji razumljivejši, vendar na račun manj izrazitih nizkih tonov. Če so vam ti pomembnejši, preklopite na filmski način. Če je na voljo izenačevalnik, se lahko lotite natančnega nastavljanja zvočnih frekvenc. To počnite, dokler z zvokom ne boste zadovoljni.

• Če vam slika še vedno ni všeč, razmislite o ročnem nastavljanju posameznih parametrov. Odvisno od možnosti televizorja začnite s prilagajanjem svetilnosti in nadaljujte z barvami, kontrastom ter drugimi nastavitvami. Splošen napotek je težko dati, saj imamo ljudje različne preference. Vseeno velja, da svetilnost ne sme biti previsoka, da ne popači barv, te naj bodo čim bolj naravne, kontrast pa dovolj izrazit, da brez težav razločite igralce in žogo na zeleni podlagi.

• Mnogi televizorji imajo previsoko nastavljeno ostrino. Na prvi pogled se zdi slika podrobnejša, v resnici pa televizor okoli predmetov ustvari umetne obrobe. To je posebej opazno okoli igralcev, črt na igrišču in žoge. Pogosto je boljša izbira nižja nastavitev, saj je slika naravnejša in manj naporna za oči.

• Če televizor samodejno preklopi v energijsko varčni način, ga med tekmo izklopite. Takšni načini pogosto zmanjšajo svetilnost zaslona, zaradi česar je trava manj živahna, podrobnosti v sencah pa slabše vidne.

• V dnevni sobi z veliko naravne svetlobe povečajte svetilnost zaslona, medtem ko je v zatemnjenem prostoru bolje izbrati nekoliko nižjo vrednost. Previsoka svetilnost utrudi oči in povzroči, da bela območja na dresih ali oglasnih panojih izgubijo podrobnosti.

• Pri televizorjih OLED velja preveriti nastavitev za samodejno zmanjševanje svetilnosti. Velike zelene površine nogometnega igrišča lahko pri nekaterih modelih sprožijo zaščitne mehanizme, zaradi katerih slika deluje manj živahno.

Razmislite še o nečem. Četudi sliko nastavite tako, da je v vaših očeh popolna, ne bo enaka, ko jo boste gledali s strani. Takrat pride v ospredje vidni kot. Zaželeno je, da je čim širši, saj je tekmo prijetneje spremljati v družbi, vendar nanj nimate vpliva. Edino, kar lahko storite, je, da televizor postavite nekoliko dlje od gledalcev, tako da bo večina nanj gledala pod ugodnejšim kotom. Seveda znotraj priporočene razdalje gledanja, ki sem jo omenil na začetku.

The post NEDELJSKI NASVET: Kako pripraviti televizor na NOGOMET appeared first on Tehnozvezdje.

Nekateri preprosto nočejo imeti ničesar potisnjenega globoko v ušesni kanal. Niti nežne silikonske konice, ki poskrbi za zvočno izolacijo. Odkrito povedano sem tudi sam že občutil srbečico, ko sem takšne čepke nosil dlje časa. Morda predolgo. To so glavni razlogi, zaradi katerih so zasnovali slušalke, pri katerih zvočni gonilnik »lebdi« tik nad vhodom v sluhovod. Takšna zasnova seveda zahteva drugačen način pritrditve in ne nudi nikakršne zvočne izolacije.

Za nekatere je to še pomembneje. Pomislite na tekača, ki posluša glasbo in hkrati sliši zvok motorja, ki se mu približuje od zadaj. Lagal bi, če bi trdil, da gre za popolno zasnovo. Komur veliko pomeni dušenje hrupa, naj nanje pozabi. Temu preprosto niso kos. Prav tako se ne izkažejo pri reprodukciji nizkih tonov. Krivec za oboje je odsotnost zvočne izolacije, ki je pogoj za učinkovito aktivno dušenje hrupa in globoke base. Ko razmišljate o slušalkah za vadbo, ne spreglejte podatka o vodoodpornosti. Za običajno vadbo zadostuje skladnost vsaj s standardom IPX4, za vodne športe pa IPX7.

Zadnje, kar si želite, je, da vam med tekom iz ušesa pade čepek in ga morate iskati. Če pade v travo, listje ali kaj podobnega, ni nujno, da ga boste našli. Običajni čepki, torej tisti, ki se zanašajo na obliko, prilagojeno uhlju, in silikonsko konico v sluhovodu, za vadbo na prostem niso najbolj primerni.

V nadaljevanju sem zbral nekaj modelov različnih cenovnih razredov, ki se mi zdijo s tega vidika najbolj zanimivi. So še drugi modeli, ki jih zlahka najdete v lokalnih ali tujih spletnih trgovinah že po krajšem iskanju.

Huawei FreeClip 2 in FreeArc

Huawei izdaja slušalke kot po tekočem traku. Lani je športnikom namenil model odprte zasnove FreeArc (80 €) z ušesnim lokom, ki poskrbi za stabilno nošenje. Če še tako opletate z glavo, zlepa ne padejo na tla. Vem, ker sem poskusil. Zvok je energičen, čeprav še vedno ne doseže globine najboljših klasičnih brezžičnih slušalk.

Huawei ima v ponudbi tudi FreeClip 2 (180 €). Nenavadna oblika, ki objame uhelj, sprva deluje kot oblikovalski poskus brez pravega smisla. Nato jih nekaj dni nosite in ugotovite, da so udobne ter dokaj stabilne. Stabilnost ni enaka kot pri modelu FreeArc, vendar je še vedno dovolj dobra, da jih med vadbo nosite z manj strahu. Nizki toni so manj izraziti, zvočne izolacije ni. V hrupnem okolju jih zato nima smisla uporabljati.

Suunto Spark, Wing 2 in Sonic

Suunto je športnikom namenil tri modele. Spark (149 €) so klasične slušalke z zvočnimi gonilniki, medtem ko Wing 2 (169 €) in Sonic (129 €) uporabljajo tehniko kostne prevodnosti. Zvok reproducirajo prek vibracij, ki se po kosteh lobanje širijo do notranjega ušesa.

Slušalke Spark uporabljajo odprto zasnovo in ušesni lok, ki jih drži na mestu. Namenjene so športnikom, katerim udobje, stabilnost in zaznavanje okolice pomenijo več kot kakovost zvoka. Kljub temu je zvok kakovostnejši kot pri modelih Sonic in Wing 2.

Pri slednjih sta ušesna loka povezana z naglavnim trakom, ki dodatno izboljša stabilnost, zaradi kostne prevodnosti pa so uporabne tudi med plavanjem. Seveda ob upoštevanju omejitev te tehnike. Zvok nikoli ni tako poln kot pri klasičnih slušalkah, kar je najbolj opazno pri skladbah z izrazitimi nizkimi toni. Model Wing 2 dodaja sodobnejši videz in dodatno baterijo. Zaradi nje je primernejši za daljše aktivnosti na območjih, kjer ni običajnih možnosti polnjenja.

Shokz OpenFit Air in Shokz OpenRun Pro 2

Shokz OpenFit Air (145 €) in OpenRun Pro 2 (295 €) kažeta dva različna pristopa k isti težavi. OpenFit Air stavi na udobje in klasične zvočne gonilnike. Slušalke počivajo ob ušesu in ne v njem, zaradi česar po nekaj urah pogosto skoraj pozabite nanje. Zvok je za odprto zasnovo razmeroma bogat, vendar pričakovano ne doseže ravni običajnih ušesnih čepkov.

OpenRun Pro 2 predstavlja vrh Shokzove ponudbe s kombinacijo zvočnih gonilnikov in kostne prevodnosti. V primerjavi s starejšimi generacijami so nizki toni izrazitejši, zvok pa nasploh prepričljivejši. Kljub temu ostaja dejstvo, da kostna prevodnost ni čarovnija. Pri zahtevnejši glasbi še vedno zmanjka globine in dinamike.

Bose Ultra Open Earbuds

Podobne so že omenjenim slušalkam FreeClip 2, le da so vsaj na videz bolj robustne. Oblika modela Ultra Open Earbuds (300 €) spominja na uhane ali sponke, ki se oprimejo uhlja, zato jih marsikdo sprva pogleda s skepso. Nato jih nadene in hitro ugotovi, da sodijo med najudobnejše slušalke odprte zasnove.

Njihova največja prednost je, da jih brez težav nosite ves dan. Bose je hkrati uspel doseči nekaj, kar odprtim slušalkam pogosto ne uspe. Zvok je presenetljivo poln in dinamičen. Nizki toni imajo več teže kot pri večini tekmecev, glasba pa ne zveni tako tanko, kot smo tega vajeni pri slušalkah običajne zasnove.

Omenjene slušalke so tehnično dovršene, vendar ne spreminjajo pravil igre. Kdor razume omejitve odprte zasnovo in mu je varnost med športom pomembnejša od absolutne kakovosti zvoka, bo z njimi zadovoljen. Kdor pričakuje izkušnjo, primerljivo z dobrimi ušesnimi slušalkami, pa bo ostal nekoliko razočaran.

Naslovno fotografijo je »posnela« umetna inteligenca.

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Če nočete ničesar tlačiti v sluhovod ali se bojite izgube appeared first on Tehnozvezdje.