SOBOTNO IZBIRANJE: Svetoskrunjenje ali balzam za ušesa?
Marjan Kodelja 20. junija 2026 ob 06:16

Kdor danes posluša glasbo z vinilnih plošč, tega ne počne zaradi pomanjkanja alternativ, temveč zaradi prepričanja, da je njihov zvok edini pravi.

Zvok je v osnovi analogen, zato vsako pretvarjanje v digitalni zapis in nazaj v analogno valovanje vpliva nanj. Težko je reči, ali to večina sploh opazi, saj se je sodobna glasba temu prilagodila, vendar fiziki ni mogoče ubežati. Poleg tega obstaja še en razlog. Zbirke vinilnih plošč, ki jih še vedno najdemo v nekaterih domovih. Upam, da ne sodite med tiste, ki so jih po digitalizaciji zavrgli. Daleč od tega, da bi šlo za relikt preteklosti. Če z njimi ne ravnate kot svinja z mehom, so praktično neuničljive. Potem je tu še poseben ritual. Ploščo previdno vzamete iz ovitka, jo položite na gramofon, nežno spustite iglo in se namestite v udoben naslanjač. Sledi drugačna slušna izkušnja. Nič čudnega, da prodaja gramofonskih plošč ni zamrla.

Seveda obstajajo tudi skrajnosti. Poznam mlado damo, ki plošče kupuje zato, ker se ji zdijo »kul«. Ima jih zgolj za okras. Da bi imele smisel, potrebujete tudi gramofon. Novejši premoščajo razliko med analognim in digitalnim svetom, saj v končnem koraku podpirajo brezžični vmesnik Bluetooth. Spet smo pri slabostih digitalizacije. Nedvomno je povezava prek kabla boljša, če imate ustrezne in kakovostne zvočnike oziroma slušalke, vendar to ni vedno mogoče. Zato je pomembno izbrati kakovosten gramofon. Takšen poleg kabelskega priklopa podpira novejše kodeke aptX HD ali aptX Adaptive, ki izgube zmanjšajo na raven, ki v vsakdanji uporabi komaj pride do izraza, ter elegantno uskladijo delovanje mehanike, elektronike in digitalnih tehnologij.

Audio-Technica AT-LP70XBT (262 €)

Gre za popolnoma samodejni gramofon z jermenskim pogonom, vgrajenim predojačevalnikom in povezavo Bluetooth, zato ga je mogoče brez težav povezati tudi z brezžičnimi zvočniki ali slušalkami. Njegova največja prednost je preprostost. Dovolj je pritisk na tipko, da ročica sama poišče začetek plošče in se po predvajanju vrne v izhodiščni položaj.

Kljub izraziti uporabniški usmerjenosti ne deluje kot cenena naprava. Nova ročica in izboljšana glava zagotavljata opazno boljši zvok od predhodnika LP60XBT. Zvok je poln, prijetno topel in dovolj podroben za večino glasbenih zvrsti, čeprav bodo zahtevnejši poslušalci pogrešali več natančnosti v visokih tonih in širšo zvočno sliko.

Lenco LBT-188 (267 €)

Že na prvi pogled daje vtis resnejše naprave. Ohišje z videzom lesa, kovinski krožnik in ravna ročica ustvarjajo precej bolj zrel videz, kot ga običajno pričakujemo v tem cenovnem razredu. Gramofon uporablja jermenski pogon, opremljen je z vgrajenim predojačevalnikom in povezavo Bluetooth za brezžični prenos zvoka. Zanimiva je tudi možnost snemanja glasbe z vinilnih plošč na računalnik prek priključka USB.

LBT-188 ne skuša navdušiti z izrazito poudarjenimi basi ali pretirano svetlimi visokimi toni. Namesto tega ponuja prijetno in dovolj natančno reprodukcijo, ki ustreza večini domačih sistemov. Pri zahtevnejših posnetkih se pokažejo omejitve njegovega cenovnega razreda.

Sony PS-LX3BT (300 €)

Tudi tokrat gre za popolnoma samodejni gramofon z jermenskim pogonom, vgrajenim predojačevalnikom in brezžično povezavo Bluetooth. Njegova največja odlika je uporabniška izkušnja. Gramofon je pripravljen za uporabo skoraj takoj po odstranitvi iz embalaže. Samodejni mehanizem poskrbi za premik ročice, Sony pa je dodal še podporo sodobnim brezžičnim kodekom, zato povezava s slušalkami ali zvočniki poteka hitro in brez zapletov.

Čeprav ohišje ne daje vtisa prestižne naprave, zvok prijetno preseneti. Predvajanje je dinamično, glasovi so jasni, instrumenti pa dovolj razločni. V primerjavi z dražjimi gramofoni mu zmanjka nekaj fines in globine.

JBL Spinner BT (330 €)

Gre za sodobno zasnovan gramofon z jermenskim pogonom, vgrajenim predojačevalnikom in povezavo Bluetooth, ki že na prvi pogled izstopa z drznejšo obliko in značilnimi oranžnimi poudarki. Za razliko od številnih tekmecev ni popolnoma samodejen. Ročico morate na ploščo postaviti ročno, kar bo nekaterim ljubiteljem vinila všeč, začetnikom pa morda nekoliko manj. Po drugi strani takšna zasnova pomeni manj mehanskih sklopov in potencialno boljše pogoje za kakovostno reprodukcijo.

Preizkuševalci izpostavljajo uravnotežen zvok in dobro dinamiko. Poleg kakovostnega analognega izhoda Bluetooth predstavlja priročno dodatno možnost za povezavo s sodobnimi napravami za predvajanje zvoka.

Pro-Ject T1 EVO BT (479 €)

Že na prvi pogled je jasno, da je poudarek na kakovosti izdelave. Masivno ohišje brez odvečnih elementov, težji krožnik in minimalistično oblikovanje dajejo vtis naprave, ki je nastala z mislijo na zvok in ne na seznam funkcij. Čeprav ima povezavo Bluetooth in vgrajen predojačevalnik, ostaja predvsem klasičen gramofon.

Odlikujejo ga odprta zvočna slika, dobra prostornost in prijetno topel značaj. Instrumenti dobijo več prostora, glasovi zvenijo naravneje, podrobnosti pa pridejo bolj do izraza kot pri večini cenejših modelov. Razlike niso dramatične, vendar jih opazimo že po nekaj skladbah.

Na kaj morate biti pozorni

  • Jermenski pogon je boljši od neposrednega, saj jermen absorbira vibracije motorja.
  • Vgrajeni predojačevalec dovoli neposredno povezave z aktivnimi zvočniki ali klasičnimi ojačevalci.
  • Udobneje je, če gramofon sam premakne ročico in jo po poslušanje vrne. Medtem ko ročno »delo« doda nekaj k užitku uporabe.
  • Nastavljiva utež dovoli natančno nastavljanje pritiska igle, kar je ključno za čist zvok in zaščito plošč pred obrabo.
  • Preverit, kateri kodeki Bluetooth so podprti.
  • Izogibajte se gramofonov v kovčku z vgrajenimi zvočniki in cenejšim napravam, s slabimi iglami, ki s preveliko silo pritiskajo na ploščo.

Naslovno fotografijo je upodobila umetna inteligenca!

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja