Po novem bodo informativni mediji v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Črni gori, Srbiji in Sloveniji povezani pod skupno blagovno znamko Adria News Network. Delovali bodo znotraj natančno opredeljenega sistema upravljanja, ki vključuje lastno vodstveno strukturo, povsem neodvisen upravni odbor ter uredniški svet. Ta je sestavljen iz mednarodno priznanih medijskih strokovnjakov in bo skrbel za zunanji nadzor ter usmeritve glede uredniških standardov, etike in profesionalnih praks.

Ključna sprememba novega modela je poročanje neposredno neodvisnemu upravnemu odboru. V njem ne bo izvršnih direktorjev niti predstavnikov delničarjev United Group, kar pomeni jasno ločnico med lastništvom in uredniškim odločanjem.

Upravni odbor sestavljajo strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami na področju medijev, korporativnega upravljanja in regulative. Predseduje mu Rani R. Raad, člana pa sta tudi Nigel Baker in Brent Sadler. Sadler bo v vlogi glavnega izvršnega urednika novic skrbel za uredniške standarde, vodenje uredništev in profesionalno integriteto mreže, skladno z uredniško listino in smernicami uredniškega sveta. V upravnem odboru sodelujejo še Thomas Probst, Niall Martin in Kirenga Mbonampeka.

Stan Miller, izvršni direktor United Group: »Uvedba novega sistema korporativnega upravljanja in jasnih poročevalskih linij do Adria News Network bo dodatno okrepila in formalizirala uredniško neodvisnost informativnih programov. S tem zagotavljamo prihodnost, v kateri bodo novinarske svoboščine ostale zaščitene in jasno ločene od vpliva vodstva skupine, delničarjev in zunanjih dejavnikov.«

Adria News Network povezuje uveljavljen nabor televizijskih, tiskanih in digitalnih medijev, med katerimi so N1, Nova S, Vijesti in Danas. Ti mediji delujejo več kot desetletje, Danas že 28 let, skupaj pa nagovarjajo več kot 16 milijonov ljudi in zaposlujejo več kot tisoč novinarjev ter drugih sodelavcev. Mediji v Grčiji in Bolgariji v novi model niso vključeni.

Nigel Baker, predsednik uredniškega sveta: »Ta sistem zagotavlja močne in verodostojne temelje za neodvisno novinarstvo. Adria News Network je zasnovana tako, da deluje brez zunanjih vplivov, z jasnimi mehanizmi za zaščito uredniške integritete in spoštovanjem najvišjih profesionalnih standardov.«

Po analizi globalnih najboljših praks, tržnih razmer in dolgoročne vzdržnosti, ki so jo opravila mednarodno uveljavljena svetovalna podjetja, se je ta model izkazal kot najučinkovitejši za formalno krepitev uredniške neodvisnosti. Ob tem zagotavlja večjo stabilnost, preglednost in odpornost poslovanja celotne medijske skupine.

Uredniška pristojnost medijev, združenih v Adria News Network, je v celoti ločena od korporativnega odločanja. Ta okvir korporativnega upravljanja dodatno zagotavlja uredniško neodvisnost vseh informativnih programov ter zagotavlja, da noben zunanji vpliv, vpliv delničarjev ali vodstva Skupine ne more oblikovati uredniškega poročanja, tona ali profesionalne presoje.

Model je zasnovan tako, da zagotavlja dolgoročno vzdržnost, ščiti uredniško integriteto pred zunanjim vmešavanjem ter prinaša stabilnost in jasnost za novinarje, zaposlene in občinstvo.

Naslovna fotografija DepositPhotos

The post Neodvisna medijska blagovna znamka za jugovzhodno Evropo appeared first on Tehnozvezdje.

Za športne navdušence je bilo v zadnjih letih, če so želeli spremljati vse priljubljene vsebine, skroaj nujnih več naročnin pri različnih ponudnikih. Zdaj so vsi športni televizijski programi na voljo pri Telemachu, pod eno streho, kar omogoča enostavnejši in cenovno ugodnejši dostop do širokega nabora športnih dogodkov. Korak dodatno krepi Telemachovo dolgoletno povezanost s športom, ki jo to podjetje izraža tudi prek sponzorstev in ekskluzivnih vsebin.

Z aprilom lahko Telemachovi naročniki spremljajo programe Arena Sport Premium 1, Arena Sport 1, 2, 3, 4, Arena Fight in Arena eSport, kot edini v Sloveniji pa bodo imeli tudi dostop do NBA TV in Premier League TV. V kombinaciji s Sportklubom, Sport TV in Eurosportom Telemach športnim ljubiteljem zagotavlja celovito športno izkušnjo na enem mestu.

Predsednik poslovodstva Telemach Slovenija Tomislav Čizmić je ob tem dejal, »Pri Telemachu se zavedamo, kako pomembna je vrhunska športna vsebina. Naši uporabniki bodo zdaj na enem mestu našli vse najpomembnejše športne dogodke, spremljali bodo lahko največje slovenske zvezdnike v mednarodnih nogometnih, košarkarskih in hokejskih ligah, velike nogometne derbije ter športne spektakle.«

Od UEFA Lige prvakov do lige NBA

S to potezo so omogočili spremljanje razburljivih nogometnih obračunov iz angleške, španske, italijanske in francoske lige ter legendarnega angleškega pokala FA. Ljubitelji košarke bodo uživali v vrhunskih predstavah lige NBA in regionalne lige ABA, medtem ko bodo hokejski navdušenci spremljali NHL. Na voljo bodo tudi tekme rokometne Lige prvakov in prvakinj ter obračuni ameriškega nogometa v ligi NFL.
Razširjena ponudba dopolnjuje že obstoječe športne vsebine, ki vključujejo Prvo ligo Telemach, UEFA Ligo prvakov, UEFA Evropsko ligo, UEFA Konferenčno ligo, UEFA Ligo narodov, nemško Bundesligo, dirke Formule 1, košarkarsko Evroligo in Evropski pokal, tekmovanja FIBA, največje teniške turnirje in še številne druge prestižne dogodke.

Programi Arena Sport bodo do 31. avgusta 2025 brez dodatnih stroškov dostopni vsem naročnikom paketov EON.

Športna doživetja s hitrim internetom

Poleg izboljšav na vsebinskem področju, Telemach nadgrajuje tudi svoje širokopasovne storitve. Vsem naročnikom fiksnih paketov EON na vseh tehnologijah brez dodatnega plačila zvišuje internetne hitrosti do enega gigabita na sekundo ter omogoča uporabo usmerjevalnikov Wi-Fi 6, ki zagotavljajo boljšo pokritost in večje hitrosti po celotnem domu. Ta nadgradnja bo omogočila še bolj tekoče spremljanje športnih prenosov, igranje videoiger in uporabo digitalnih storitev brez prekinitev.

The post Telemach vključil programe Arena Sport appeared first on Tehnozvezdje.

Čeprav se vsak mesec bolj kot ne osredotočam na znanstveno fantastiko in fantazijo, je v video klubu Eon še cel kup drugih vsebin. Morda ne bo odveč, če si ponovno ogledate prvega Gladiatorja, preden vas zamika obisk kinematografa, prigode Kung fu Pande in se osvežite spomin na potovanje tja in nazaj hobita Bilba. Ali pač sprejmete moje predloge.

Deset tisočletij pred dogodki na Sipini (Dune) nam želijo avtorji Prerokbe razkriti nastanek skrivnostne sekte, ki bo kasneje imenovana Bene Gesserit. Po vojni z mislečimi stroji je večina tehnologije prepovedana. Galaktični imperij je v rokah Javicca iz družine Corrina, ki kot vsak vladar potrebuje podporo velikih hiš, da z njihovo močjo ohranja kolikor toliko trden red in proizvodnjo zdaj nadvse pomembne »začimbe«.

IMDb ocena: 7,4

Precej kritik je letelo na tretji film Magične živali, ki (žal) nekoliko medlo zaključuje čarovniško trilogijo, s katero so želeli še nekoliko izkoristiti priljubljenost mladega čarovnika Potterja. Mrlakenstein ni bil prvi zlobni čarovnik. Pred njim je vojno z bunklji nameraval zanetiti Grindelwald, v krajši sceni se pojavi v prvem delu Svetinje smrti, a so mu to preprečili Dumbledore, Scamander in druščina. Kritikam navkljub so filmi zabavni, gledljivi in kot vse vsebine avtorice JK Rowling primerni za (skoraj) vse starostne skupine.

IMDb ocena: 6,2 (prvi film 7,2)

Lewis Barnavelt pride živeti k svojemu stricu v staro in skrivnostno vilo, kjer je pred tem živel zakonski par, ki je skušal uničiti svet. Tik pred smrtjo sta izdelala in v steno vzidala uro, ki odšteva čas do konca sveta. Skupaj s stricem, za katerega se izkaže, da je čarovnik, se Lewis znajde v središču čarovnij in nevarnosti.

IMDb ocena: 6,1

V drugem delu se modri Jež ponovno spopade z doktorjem Robotnikom. Ta se ni le vrnil na Zemljo, temveč s partnerjem Knucklesom najdeta mogočni smaragd. Ker bo v kinematografu konec meseca tretji film, velja izkoristiti priložnost, da si osvežite spomin na ježkove dosedanje dogodivščine. Poleg drugega v videoklubu Eon najdete tudi prvi del.

IMDb ocena: 6,5

Futuristična ljubezenska zgodba je umeščena v svet, kjer so čustva prepovedana in izbrisana. Nija in Silas kljub temu čutita prepovedano privlačnost, ki preraste v romanco, kar sproži sumničavost njunih nadrejenih. Odločiti se morata, ali se bosta vrnila nazaj v varni objem utopične družbe imenovane »Kolektiv« ali pa bosta tvegala in skušala pobegniti.

IMDb ocena: 6,0

Čeprav avtorji filma niti enkrat niso omenili segrevanja ozračja, menda zaradi korektnosti, saj je ob premieri filma bila ameriška predsedniška tekma na vrhuncu, je to vsekakor v podtonu mogoče čutiti. V nadaljevanju filma iz leta 1996 (tudi tega najdete v videoklubu Eon) se Kate Carter vrne na teren, da bi preizkusila nov revolucionaren sistem sledenja tornadom. Tam spozna zvezdnika družbenih omrežij Tylerja Owensa, ki uživa v objavljanju dogodivščin lova na tornade s svojo hrupno ekipo. Vse zopet ne gre po načrtih, zato pričakovano sledi napeto bežanje pred uničujočimi vetrovi.

IMDb ocena: 6,0

V zadnji sezoni serije o jeklenem možu se Clark bori za življenje, medtem ko se morajo Lois in drugi soočiti z nepredstavljivo možnostjo. Kaj če se Superman ne vrne?

IMDb ocena: 7,7

The post Komur božični filmi in franšiza »Sam doma« niso povšeči, predlagamo … (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Telekom Slovenije upravlja največje in najsodobnejše optično omrežje v državi; omrežje gradi tako v urbanih središčih kot na ruralnih območjih. Skrbi za največ zasebnih in poslovnih uporabnikov, dodatno pa lahko preko optičnega omrežja zagotovi najboljši internet in televizijo še 250.000 slovenskim gospodinjstvom. V optičnem omrežju imajo uporabniki na voljo zmogljiv in zanesljiv internetni dostop s prenosnimi hitrostmi do 2 Gbit/s, na zahtevo tudi do 10 Gbit/s.

»Prihodnost komunikacij temelji na zanesljivih in varnih optičnih povezavah. V omrežje je povezanih vedno več uporabnikov in naprav, od delovanja omrežja je odvisnih vedno več rešitev za podjetja in storitev za uporabnike. Zato uporabnike spodbujamo, naj se, če imajo to možnost, odločijo, da gredo »Vedno na boljše« ter da starejše tehnologije zamenjajo z našim najsodobnejšim optičnim omrežjem. Na ta način jim bo zagotovljena veliko boljša uporabniška izkušnja. Svojo sodobno infrastrukturo skrbno, strateško in trajnostno načrtujemo z mislijo na uporabnike in na prihodnost,« ob tem poudarja podpredsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Škufca Zaveršek.

Prehod na optiko je za obstoječe in nove naročnike Telekoma Slovenije brezplačen.

Optika, ki je tehnologija prihodnosti, je tudi bolj stabilna v primeru udara strel ali nihanja električnega toka. Pri tem se stabilnost, zanesljivost in visoke hitrosti povezav ohranjajo tudi na večjih razdaljah od central, kar je izredno pomembno za zagotavljanje kakovostnih storitev, predvsem na podeželju in izven naselij. Ker lahko na starejših tehnologijah internetna povezava večkrat zmrzne, v Telekomu Slovenije uporabnike k prehodu na optiko spodbujajo s kampanjo Odmrznimo Slovenijo.

Kjer ni možnosti optičnih povezav, Telekom Slovenije uporabnikom zaradi izjemne zmogljivosti svojega mobilnega omrežja fiksne storitve omogoča prek mobilnih tehnologij 4G in 5G. S tehnologijo 4G pokriva 98 odstotkov prebivalstva in jo še izboljšuje. S 5G trenutno zagotavlja že 65-odstotno pokritost prebivalstva, v naslednjem letu bo pokritost prebivalstva 99-odstotna.

Telekom Slovenije svoje omrežje načrtuje in nadgrajuje skladno s potrebami uporabnikov in razvojno naravnano strategijo. Je upravljavec kritične infrastrukture z lastnim regionalnim hrbteničnim omrežjem. Z naprednimi mehanizmi za kibernetsko zaščito ter omrežnim-nadzornim-storitvenim centrom zagotavlja zanesljivo in varno delovanje storitev.

Uporabniki omrežje Telekoma Slovenije ocenjujejo kot najboljše in najhitrejše v slovenskem prostoru (vir: Valicon, Spremljanje moči in podobe znamk, zima 2023), hkrati so uporabniki Telekoma Slovenije najbolj zadovoljni uporabniki telekomunikacijskih storitev na slovenskem trgu, kar velja tako za uporabo mobilnih kot fiksnih storitev (vir: Valicon, Zadovoljstvo uporabnikov telekomunikacijskih storitev, pomlad 2024).

The post V optično omrežje Telekoma Slovenije se lahko vključi še tretjina slovenskih gospodinjstev appeared first on Tehnozvezdje.

»V prodajnem centru na novi lokaciji smo obiskovalcem še hitreje dostopni, saj  nas lahko obiščejo med nakupi in ostalimi opravki v nakupovalnem središču. Prepričana sem, da se bodo uporabniki tudi v novih prostorih pri nas dobro počutili, saj se bomo, kot do sedaj, posvetili prav vsakemu ter z veseljem pomagali in svetovali pri izbiri najoptimalnejšega paketa, mobitela, dodatne opreme ali ostalih storitev,« pravi Karmen Mejal Rajšp, vodja Telekomovega centra Ptuj.

Telekomov center Ptuj je odprt vsak delovni dan od ponedeljka do sobote med 8. in 20. uro. Svetovalci v centru so na voljo tudi na številkah 02 7980 550 in 041 700 215.

Telekom Slovenije je vodilni slovenski ponudnik najsodobnejših IKT-storitev in rešitev. Uporabnikom zagotavlja odlično uporabniško izkušnjo in vrhunske storitve, ki so skladne z njihovimi potrebami in pričakovanji. Pri tem lahko uporabniki izbirajo med različnimi fiksnimi in mobilnimi širokopasovnimi storitvami ter IKT-rešitvami, hkrati je na voljo bogat nabor sodobnih mobitelov, tablic, prenosnikov, televizorjev in drugih izdelkov. Ob kombinaciji mobilnih in fiksnih paketov so cene še ugodnejše.

The post Telekomov center Ptuj na novi lokaciji appeared first on Tehnozvezdje.

Paketi, ki vključujejo televizijo so trije, Xplore TV mini, Xplore TV maxi in Xplore TV maxi+. Razlikujejo se le bo vključenih vsebinah, medtem ko je hitrost dostopa do interneta v vseh do 500/100 Mb/s, vendar je odvisna od tehnologije. Na optiki ali na kabelskem omrežju bo res taka, morda se bo tudi prek 5G občasno približala, medtem ko bo v omrežjih xDSL nižja. Vsi paketi imajo vključen pretočnik Voyo, najvišji pa tudi osnovni nivo Netflixa, za višja dva s sliko polne visoke razločljivosti ali 4K je treba doplačati (tri ali pet evrov na mesec). Toda slednjega je mogoče zamenjati tudi za katero od drugih vsebin, kot so HBO Premium, NBA League Pass, Pink, Filmbox, Arena Sport Premium in druge, menjava pa je mogoča vsak mesec (enkrat). Paket mini ima osnovno programsko shemo z nekaj več kot sto linearnimi televizijskimi programi, druga dva pa »napredno« z več kot 200 programi. Mnogi so na voljo s sliko HD, za nobenega pa ni označeno, da bi bil v 4K.

V promocijskem obdobju naročnina na vse pakete, če naročnik sklene dvoletno vezavo, eno leto stane 22,98 evrov. Sicer pa polna naročnina na mini znaša 41,99 evrov, na maxi 53,99 evrov in na maxi+ 67,99 evrov. A1 ne bo prestavljal obstoječih naročnikov na nove pakete, lahko pa spremembo, če jim nova ponudba bolj ustreza, opravijo sami. V kolikor nimajo vezave, brezplačno.

Kot rečeno sta na voljo tudi paketa za samostojen dostop do interneta, brez vključene televizijske sheme. Ta dva tudi zamenjujeta ponudbo A1 Ultra na omrežju 5G, a sta na voljo tudi prek fiksnih povezav. To sta Net maxi in Net maxi+, ki prav tako oba nudita hitrosti do 500/100 Mb/s – veseli nas, da dotični operater tokrat ne dela razlik med samostojnim dostopom in paketno ponudbo –, višji pa vsebuje še Netflix, medtem ko Voyo tu ni vključen, lahko pa ga naročnik izbere namesto Netflixa (ali pa katero koli drugo od opcijskih vsebin).

Net maxi z vezavo eno leto stane 19,98 evrov na mesec, polna cena naročnine je 34,99 evrov, za Net maxi+ pa je prvo leto vezave treba plačevati 22,98 evrov na mesec, torej enako kot za »dvojčka«, njegova »prava« cena pa znaša 39,99 evrov na mesec. Jasno je torej, da operater poskuša naročnike usmeriti k paketom Xplore TV z vključeno televizijo, kar pa počnejo tudi vsi ostali. V tem smislu torej nič novega, lepo pa je videti možnost izbire samostojne internetne naročnine, četudi se verjetno marsikomu ne bo zdela najbolj ugodna.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  KRATKI TEST Doro A10: Dobesedno samo brez panike!
• 
  Bob se je z novimi paketi obarval v rdečo, zeleno in rumeno
• 
  Huawei Health+: digitalni pomočnik za boljše počutje in pametnejšo vadbo
• 
  Pomlad velja za čas temeljitega čiščenja doma!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Vse dražji pleh, ki večino časa nekje stoji

The post A1 s povsem novimi paketi za internet in televizijo appeared first on Tehnozvezdje.

Telekom v Neu vidi precej več od zgolj sprejemnika. Pred njim so se res na področju televizije ukvarjali pretežno z napravami, in, roko na srce, z večino niso imeli ravno sreče. Zadnjih pet let govorijo o platformi, naboru, agregiranju, filtriranju, priporočanju vsebin, o glasovnem upravljanju, igrah in še čem. Sam »box« ni v ospredju, čeprav je seveda tista reč, ki vse skupaj omogoča. Pri tem je zanimivo, da že ves čas ostaja enak, vsaj na zunaj, pa tudi glede zmožnosti, priključkov in še česa. V vodilnem operaterju sicer posodabljajo in spreminjajo uporabniški vmesnik, s tem tudi koga na začetku ujezijo, kot pa pojasnjuje Luca Borzatta, direktor razvoja produktov in storitev, so ga večkrat že nadgradili po strojni plati. Natančneje, zamenjali so procesor, ki skrbi za delovanje sprejemnika, z novejšim in zmogljivejšim. Obstaja torej verjetnost, da je novejša naprava bolj odzivna od tiste, ki je v uporabi že celotnih pet let, kolikor časa jo operater ponuja naročnikom. Sogovornik sicer zatrjuje, da se trudijo na vseh, ne glede na starost, zagotavljati enako uporabniško izkušnjo. »Že v osnovi nismo uporabili najcenejše strojne opreme, temveč smo se odločili za višji srednji razred, zato je naprava še zdaj povsem sodobna. Upam si trditi, da bo enako veljalo tudi še naslednjih pet let in da glede tega prav nič ne zaostajamo za konkurenco, kvečjemu smo pred njo,« poudarja Borzatta.

Nisem imel priložnosti primerjati različnih revizij sprejemnikov, na Neu, ki sem ga preizkušal, pa sem bil s »hitrostjo« uporabniškega vmesnika zadovoljen. Morda preklapljanje kanalov ni najhitrejše, a treba se je zavedati, da gre za precejšen podatkovni tok, ki se mora vzpostaviti in mora tudi biti stabilen, zato predpomnjenje lahko traja kako sekundo.

Pri kakovosti slike je vedno veliko debat, celo sam Telekom še naprej vztraja pri določenih principih, ki jih bo morda sčasoma opustil, morda pa tudi ne. Sprejemnik Neo mora biti v domače omrežje povezan žično, da sploh dobiva sliko. Ima sicer tudi brezžični vmesnik (Wi-Fi), ki pa ga uporablja zgolj za oddajanje omrežja, da se nanj priklapljajo druge naprave. Operater namreč za živo sliko uporablja metodo multicast, nekakšno ustreznico širjenju signala prek oddajnikov v internetnem svetu, ki je strojno manj obremenjujoča, a hkrati zahteva natančno konfiguracijo omrežja. Po tej poti pride najboljša slika, tudi ob pogoju, da je internetna povezava optična ali prek omrežja 5G. In celotna omrežna pot mora biti žična. Če je denimo v Nea kabel speljan zgolj iz »podaljševalnika« za brezžično omrežje oz. ene od naprav za prepleteno omrežje (mesh), bo slika slabša. Podobno se lahko razlike opazijo pri ogledu za nazaj ali v aplikaciji Neo TV Lite, kajti tam gre seveda tok po metodi unicast (posamezen tok podatkov za posameznega uporabnika), kjer je transportna pot nepomembna, a hkrati so obremenitve omrežja in operaterjeve opreme večje, posledično pa bitni tok, vsaj za zdaj, nižji oz. se bolj prilagaja.

Če se še za trenutek zdržimo pri sami napravi, je ena zadev, ki že ves čas rahlo razdvajajo, daljinski upravljalnik. Telekom prilaga moderno različico z malo tipkami in poudarkom na glasovnem upravljanju, resda zelo dobre kvalitete (še posebej v primerjavi s kakšnimi cenenimi kitajskimi večpredstavnostnimi predvajalniki), da pa se dobiti tudi »klasičnega«, precej daljšega s celotnim naborom tipk. Sam bi verjetno ostal kar pri malem, me pa pri njem delno moti dvojna funkcija mnogih tipk. Vmesnik je resda inovativen in ko se mu gledalec privadi, lahko zelo intuitiven, toda do tja ga čaka nekaj učenja in zmotnega pritiskanja. Že ves čas želijo v Telekomu doseči odmik od klasičnega razmišljanja o seznamu televizijskih programov na vprašanje »Kaj bi zdaj gledal?« Zato glasovno upravljanje, priporočilni sistem, spoznavanje navad gledalca in vse ostalo, zaradi česar je Neo platforma, ne zgolj sprejemnik. Podobno počnejo tudi proizvajalci televizorjev, ki vsi po vrsti na domačem zaslonu nudijo vrstice s predlogi iz različnih pretočnikov. Na enak način predlaga vsebine tudi Neo, tako iz televizijskih programov kot iz različnih knjižnic. Če za to, da se odločimo, kaj bi gledali, kot so nedavno dejali na predstavitvi operacijskega sistem Titan OS, res porabimo tudi po deset minut na dan, je dober in uporaben tovrstni sistem še kako pomemben. Precej pa je odvisno od tega, kakšen je pogled gledalca. Nekateri se prepustijo tovrstnemu predlaganju, drugi vztrajajo ali vztrajamo pri nekoliko bolj staromodnem iskanju (in dodajanju na lastne sezname, itd).

Platforma vsebuje tudi igranje iger iz »oblaka«, torej prek omrežja. V ponudbi jih je že kar lepo število, blizu dvesto, večinoma pa gre za dokaj lahkotne in preproste naslove. Tudi Borzatta priznava, da so namenjene občasnim igralcem in družinski zabavi, za resne igričarje so druge naprave. Te igre so dobre za kratkočasenje in igranje po mojih izkušnjah tečejo dovolj zvezno, brez kakega vidnega zaostajanja, za kar pa Telekom še vedno priporoča optiko, čeprav je ne pogojuje več. V vsakem primeru je fino imeti dobro hitrost proti omrežju (»upload«), v nasprotnem primeru ukazi na krmilniku in dogajanje na zaslonu ne bodo dovolj sinhronizirani. Grafika HD je solidna, ni pa vrhunska, še posebej na kakem televizorju z diagonalo 165 cm ali večjo. Definitivno tudi priporočam uporabo krmilnika za Xbox (alternativno za PS4), ki je med podprtimi najbolj kvaliteten – ergonomski, s pravilno razporejenimi in odzivnimi tipkami, sprožilniki in paličicami in tudi trpežen. Vprašanje je potem zgolj, kdaj bodo otroci želeli »pravo stvar«.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Veliko več kot zgolj klasična televizija appeared first on Tehnozvezdje.

Dolgo, že vsaj desetletje lahko poslušamo in beremo komentarje, opažanja, napovedi o zatonu televizije. Pri tem večina tovrstnih opazovalcev misli predvsem na klasične programe, ki jih izpodrinjajo pretočniki in druge spletne video vsebine, kajti videa skupno verjetno zdaj gledamo več kot kadarkoli v zgodovini. »V zatonu je mogoče linearna televizija, torej oddajanje programa v živo. A še tega, tiste najbolj zanimive oddaje, mnogi pogledajo z zamikom. In televizija kot objekt zagotovo ostaja nekakšno središče gospodinjstva, ob njej se družina najbolj pogosto zbira,« o tem začne Borzatta. In nadaljuje: »Naši podatki sicer za zdaj ne kažejo trenda velikega upadanja gledanosti IP TV, celo rahlo rast opažamo, resda v promilih, pa vendarle. Kljub temu si ne delamo utvar, da bo še naslednjih 20 let linearna televizija ključna za  razvoj. Vemo, da bo šel trend vse bolj v smer pretočnih storitev, ki bodo gledalcem na voljo tudi prek naših paketov. Za nas ni velike razlike, ali agregiramo literarne programe ali pa vsebine na zahtevo. Kar znamo narediti je recimo potegniti naj vsebine ven iz različnih pretočnikov in jih na enem mestu pokazati uporabnikom.«

O pričakovanju, da bodo operaterski paketi nekoč sestavljeni pretežno iz pretočnih storitev, sem že pisal, in s tem se sogovornik v osnovi strinja. Vprašanje je zgolj, kdaj bo tehtnica, ki zdaj kaže še precej na stran linearnih televizijskih programov, prevladala na drugo stran. Kajti storitve, kot so HBO Max, Pickbox Now ali Voyo so že del paketov. »Moramo vedeti, da večina pretočnih platform poskuša priti do strank neposredno, mimo operaterjev, toda to uspeva le redkim, v Sloveniji morda Voyu.« Ob tem dodajmo, da se tudi slednji z res dobrimi številkami lahko pohvali šele od konca lanskega leta, ko se je dodobra zasidral v operaterskih paketih. »Da ponudnik pride do vsakega gledalca, rabi velik marketinški in prodajni vložek. Kar pomeni, da se z vključitvijo v našo platformo tega stroška znebi. Jasno, da se tako odpove delu zaslužka, a lahko pridobi več uporabnikov,« pojasnjuje sogovornik iz Telekoma. Še dvoje lahko dodamo k temu. Naročniki so pri operaterjih precej bolj »zvesti,« medtem ko se za odpoved posamične naročnine na pretočnik odločijo lažje. In so tudi navajeni na operaterske »trojčke«, potrebujejo jih nenazadnje zaradi hitrega interneta – tudi zato, ker se slednjega težko dobijo ločeno –, in če bodo v njih čez nekaj let Netflix (ta je za majhne operaterje ta čas največji zalogaj) in druščina namesto zdajšnjih izdajateljev TV-programov, se bo večina gledalcev s tem sprijaznila, četudi bi morda raje videla, da bi ostalo vse po starem.

To je sicer tudi zgodba Nea. Pri čemer pa je, tako trdijo v Telekomu, veliki večini ta platforma precej bolj všeč od prejšnje televizije, ki pravzaprav ni bila povsem primerljiva. »TV je konservativen medij, ljudje načeloma nočejo sprememb. Zato je vedno najprej nezadovoljstvo, toda vseeno je glavnina odzivov na Neo in spremembe znotraj njega pozitivnih,« zatrjuje Borzatta. Pred Neom smo poznali zunanje televizijske sprejemnike, ki so morda omogočali še kaj, poleg osnovne naloge pošiljanja televizijskega programa prek protokola IP TV na televizor, vendar ne dosti več od tega, in predvsem brez koncepta. Nakar so gledalci dobili agregiranje vsebin iz različnih virov, priporočilni sistem, glasovno upravljanje, igre, tudi upravljanje naprav pametnega doma in nakupovanje. Za zadnji dve kategoriji Borzatta priznava, da ju doslej niso dovolj dobro izpilili. Pametnega doma se Telekom ni lotil kot prvi operater, a tudi pri njem je zadeva hitro zastala. Niso dodajali novih podprtih naprav in širili nabora možnosti. Sogovornik za neuspeh tega področja krivi majhen slovenski trg, saj da to področje pritegne tja do pet odstotkov uporabnikov, kar ne opravičuje vlaganj. »V prihodnje nas čas nekoliko drugačna zgodba, vendar je še prezgodaj za razkrivanje podrobnosti.« Glede nakupovanja prek sprejemnika Neo oz. kar neposredno iz programa pa pravi, da so preprosto doslej imeli druge prioritete pri razvoju in da to še pride na vrsto.

Za preostale ključne vidike je prepričan, da so jim dobro uspeli in predstavljajo prednost pred konkurenco. Pri tem v prvi vrsti izpostavlja iskanje in priporočanje vsebin za ogled in glasovno upravljanje v slovenščini. »Trdim, da nihče drug ne zna na enak način iz dolgočasnih linearnih časovnic na enem mestu napraviti izkušnje praktično v slogu Netflixa. Po tem zagotovo izstopamo. Poleg tega nudimo premijske vsebine, kot je bil denimo film Barbie za izposojo skoraj sočasno s prikazovanjem v kinu. Res smo zato tudi dražji od konkurence, vendar nas tega ni sram, ker smo prepričani, da je storitev vredna svoje cene.«

Borzatta vidi v evoluciji IP TV tri večje mejnike. Prvi je bil sam pojav tehnologije, ki je prinesel popolnoma nov način prenosa velikega števila televizijskih programov do gledalcev. Zraven pa še vsebin, ki prej niso bile dosegljive na podoben način. Drugi preskok je bila možnost ogleda za nazaj, s tem se je količina vsebin znova povečala za nekajkratni faktor. Na začetku je bilo mogoče zamujeno gledati za tri dni nazaj, že nekaj časa je standard pri operaterjih sedem dni. Če dodamo zraven še Youtube in pretočnike, je jasno, da mora biti v ozadju nekakšno »sortiranje«, izpostavljanje želenega, predlaganje gledalcu, ki je v nasprotnem primeru lahko povsem izgubljen. Tu se s filtriranjem in agregacijo vsebin, priporočilnim sistemom in glasovnim upravljanjem po Borzattovih besedah zgodi tretja prelomnica.

Govorne ukaze menda uporablja kar 90 odstotkov gledalcev Nea, na mesec jih izrečejo več kot deset milijonov. V Telekomu so sprva uporabili Googlovo tehnologijo, toda kmalu so prešli na lastno, razvito v sodelovanju z zunanjim partnerjem (ne povedo kom, je pa menda vpletena tudi akademska sfera), in hitro ugotovili, da je natančnost rezultatov višja. Uporabljajo tehnologijo globokega učenja, t. i. nevronska mreža se z veliko količino besedišča in zvočnih posnetkov uči pretvarjanja govora v besedilo in izboljšuje sposobnost prepoznavanja izgovorjenega. Na ta način bi bilo možnost tudi sproti ustvarjati podnapise, kar je ena od morebitnih novosti v prihodnosti.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Kje je Telekomov Neo po petih letih in kako je spremenil dojemanje televizije? appeared first on Tehnozvezdje.

Telekom Slovenije bo sicer prihodnji teden, 12. decembra, praznoval pet let, odkar je predstavil televizijsko platformo Neo in jo začel ponujati naročnikom. Z njo je takrat prinesel v dnevne sobe veliko spremembo, saj novi istoimenski sprejemnik (»box«) ni več zgolj to, pot do televizijskih programov prek tehnologije IP TV, temveč je predstavljal novo filozofijo in precej širšo storitev. Platforma je namreč združila, agregirala različne video vsebine in obilice virov in hkrati prvič znala uporabniku izluščiti tiste, ki bi ga lahko najbolj zanimale. Poleg tega je Neo še središče pametnega doma, e-trgovina – ta dva vidika sicer še nista razvita v tolikšni meri, kot bi si tako uporabniki kot ponudnik želeli –, kasneje so dodali še pretočne igre. Sam sprejemnik, ki temelji na odprtokodni različici operacijskega sistema Android (AOSP), se v tem času navidez in funkcijsko ni spremenil, je pa doživel že več posodobitev procesorja oz. sistema na čipu in v vodilnem operaterju so prepričani, da lahko v taki obliki vztraja in prehiteva konkurenco še naslednjih pet let.

Najbolj v Telekomu pri tej platformi izpostavljajo glasovno upravljanje v slovenščini, ki so ga s pomočjo zunanjega partnerja razvili sami in ga na osnovi konstantnega dodajanja govornih modelov in vnosov postopno izboljšujejo. Trdijo, da več kot 90 odstotkov gledalcev uporablja glasovne ukaze – izgovorijo ime programa, oddaje, igralca, filma in podobno – in da jih je vsak mesec izrečenih več kot sedem milijonov.

Za peti rojstni dan si je do 11. decembra mogoče pet filmov v videoteki DKino, ki v njej prej niso bili na voljo, izposoditi za en evro (za 48 ur). To so sinhronizirana risanka Moja poredna vila (My fairy troublemaker), akcijska komedija Baraba (Bandit), komična drama Okusno (Délicieux), znanstveno-fantastična komedija Roboti (Robots) in komedija Še 10 dni brez mame (10 jours encore sans maman).

Do vključno 8. januarja 2024 bodo že po tradiciji tako vsem naročnikom televizije omogočili ogled vseh programov iz sheme Mega HD, poleg tega pa še programskih opcij Cinestar TV Premiere in Balkan. Predvsem prva z dokaj novimi filmi zna biti zanimiva za filmoljubce, ki morda čez leto do nje nimajo dostopa.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  KRATKI TEST Doro A10: Dobesedno samo brez panike!
• 
  Bob se je z novimi paketi obarval v rdečo, zeleno in rumeno
• 
  Huawei Health+: digitalni pomočnik za boljše počutje in pametnejšo vadbo
• 
  Pomlad velja za čas temeljitega čiščenja doma!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Vse dražji pleh, ki večino časa nekje stoji

The post Kaj vse je za naročnike v prazničnem času odprl Telekom Slovenije? appeared first on Tehnozvezdje.

»Navlečen« sem na televizijo. Moji »stari« so vse življenje poslušali radio. Namesto njegovih zvokov, meni kot šum, brez katerega ne morem delati, služi televizor. Nič čudnega, da je stalno prižgan. Četudi ga ne gledam ves čas, zelo dobro vem, kako napredujejo storitve. Kaže, da dobro in da jim nič ne pride do živega. Praktično je vseeno, o katerem operaterju govorim. Vsi podobni, vsi enaki. Zelo dobro jih to opisuje. Slišal sem veliko trditev, da sploh ne gledate televizije, kajti vse je na spletu, pa vendar statistika kaže, da je večina gospodinjstev še vedno naročena nanjo! Ne dvomim, da je vsaj delno kriva zasnova ponudba oziroma že pregovorna nesorazmernost med ceno združenih storitev in ceno samostojnega priključka v internet. A vse bolj sem prepričan, da se to še dolgo ne bo spremenilo.  

Ne strinjam se z njimi, ki trdijo, da je televizija na smrtni postelji. Zdi se mi, da je obratno. Še kako živa je, saj se je prilagodila spremenjenim navadam. Tem so se prilagodili tudi operaterji. Kako? Z vsebinami in možnostim, da jih gledamo, kadarkoli želimo. Niti malo me zato ni presenetilo, ko je Telekom Slovenije začel s plačljivo ponudbo filmskih uspešnic, kot so Barbie, Blue Beetle, Elementi ali Gran Turismo. So posamezniki, ki nočejo obiskati kina, a jih strošek za karte ne moti ter zato nimajo ovir, da bi za ogled doma plačali enak znesek. Če se bo prodajni model uveljavil, potem ne dvomim, da ga bo še kdo posvojil. Ne bi se pa branil še opcije s kvaliteto slike 4K (pri nekaterih naslovih manjka celo HD).

FilmBox je evropska televizijska storitev in storitev videna na zahtevo v lasti medijskega podjetja SPI International divizije francoskega podjetja Canal+ Group.

Programske sheme so manjkrat deležne sprememb, a ravno tako niso nanje imune. Programi Fox so bili preimenovani v Star, vsebinsko so ostali enaki, medtem ko manjšo novost v ponudbi Telekoma Slovenije predstavljajo programi FilmBox. Programska opcija, zanjo boste dve leti plačevali poltretji evro na mesec (nato pet evrov), vključuje 13 programov, ponuja brezčasne klasike, najnovejše filmske uspešnice, najboljše borilne športe, nagrajene dokumentarce, zabavne vsebine, povezane z modo, adrenalinske športe in e-športe. Posebej velja omeniti program FunBox 4K z vsebinami v tej razločljivosti, s katero najbolj izkoristite zmožnosti sodobnih zaslonov, ter dejstvo, da so poleg vsebin hollywoodske na voljo še vsebine evropske in neodvisne produkcije. Če ne zaradi drugega, potem zaradi tega programi predstavljajo določeno osvežitev ponudbe, saj so se drugje začeli filmi in serije že prepogosto ponavljati.

Med novimi programi zaradi vsebinske specifike do nekje izstopa Gametoon. Gejmerji boste pod njegovim okriljem deležni spremljanja igranja iger, med drugim The Last of Us 2, Call of Duty, Spiderman, God of War in Fortnite.

The post Televizija ni umrla (in verjetno nikdar ne bo) appeared first on Tehnozvezdje.