Ni me zmotila trikratna menjava igralca glavnega »negativca« kot me črviči občutek, da tretji del ni v celoti izpolnil (mojih) pričakovanj! (Opomba – Če nočeš izvedeti preveč o filmu, preberi samo končno oceno, ker besedilo vsebuje kvarnike.)
Poznavalci vedo, da Gellert Grindelwald (tokrat Mads Mikkelsen) v tretjem delu magičnih živali ne more doživeti bridkega konca, kajti predno ga bo Dumbledore premagal in zaprl v čarovniški zapor na gradu Nurmengard, bo svet bunkljev pretresla druga svetovna vojna. Toda kljub temu se ne morem znebiti občutka, da tretji del ni dosegel potenciala, ki sta mu ga pripravila prvi in drugi film.
Za začetek velja razjasniti nejasnosti glede glavnega igralca. Ker Grindelwald večino prvega dela uporablja identiteto Percivala Gravesa (Colin Farrell), šele na koncu vlogo prevzame Johnny Depp. Igra ga na to v drugem delu in bi ga moral tudi v tretjem, če se ne bi zapletel v zasebno vojno z bivšo. Amber Heard ga je stala vloge, saj ga je zamenjal danski igralec Mads Mikkelsen. Nič ne rečem. Dobro se je izkazal v koži najmočnejšega temnega čarovnika vse do dobe Mrlakensteina, četudi se zdi, da v vseh filmih igra istega zlobneža. Vseeno je ostalo nekaj »pelina«. Toliko bolj, ako si bil navdušen nad Deppom, ki je vlogo bolj posvojil, toda glede poteka in razumevanje zgodbe menjava igralca ni bila pretirano problematična.
Bolj me je namreč zmotila zgodba tretjega dela, ki bi jo najlažje ocenil kot medlo, silno predvidljivo in s pomanjkanjem zanimivih akcijskih sekvenc in navsezadnje tudi živali. S pozitivnimi izjemami. Ko se na primer Albus Dumbledore (Jude Law) bojuje z nečakom Credencem oziroma Aureliusom Dumbledoreom (Ezra Miller). Ali ko Newt Scamander (Eddie Redmayne) rešuje brata Theseusa iz zapora Erkstag. Prvi prizor zato, ker je atraktiven in dinamičen, ter drugi, ker je precej zabaven. Potek zgodbe je namreč premočrten in brez presenečenj in zapletov. Grindelwald ubije simpatično srnici podobno živalco, da bi pridobil sposobnost predvidevanja prihodnosti. Uspe mu bleščeče zmagati v nizu bitk, da bi na koncu brez pretirano vnetega odpora izgubil. Premaga ga vkup zbrana skupina, Jacob Kowalski (Dan Fogler) celo ni čarovnik, a ima, kot pravi Dumbledore, polno srce, ki se proti njemu bori z dokaj neprepričljivim načrtom. Nihče od njih ne sme poznati vseh podrobnosti. Zgodi se natanko tako, kot se mora, da je Grindelwaldu usojen poraz. Credence in Queenie Goldstein se obrneta proti njemu, Newtova pomočnica Bunty pa ravno v pravem trenutku prinese kovček. Zadnjega in edinega pravega, saj so kopije uničili podporniki Grindelwalda, katerega načrt je postati izbrani vodja čarovniškega sveta in napovedati vojno običajnim ljudem. Kakopak bi lahko bilo drugače?
Če zanemarim svoje pomisleke in poskušam pogledati na trilogijo kot celoto in brez lastnih preferenc in pričakovanj, potem gre za kakovostno vsebino, pri snovanju katere niso varčevali z denarjem. Dobro izbrana igralska zasedba, odlične kamere, scene, kostumi in posebni učinki ter nenazadnje simpatične zgodbe angleške avtorice JK Rowling. Vsekakor je ogled nujen, če ste gledali prvi in drugi film, saj vam verjetno radovednost ne da miru, da bi izvedeli konec. Vsaj pri meni je bilo tako!
Kaj: tretji film fantazijske trilogije Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti.
Kje: televizijski program HBO in pretočna storitev HBO Max.
Ocena 2,5: zgodba celote je zanimiva in zabavna, toda tretji del ni izpolnil mojih pričakovanj.
Priporočilo: film je zabaven, gledljiv in kot vse vsebine JK Rowling, primeren (skoraj) za vse starosti.
Brez komentarjev