Od zgodovinskih resnic Nacistične vesoljske tekme do klasične grozljivke Alien: Romulus, od adrenalinskih akcij Balerine do psihološkega preizkusa Donnieja Darka. Ta izbor vas popelje skozi različne žanre in svetove, ki vas bodo pritegnili z zgodbo, atmosfero ali liki, ki ostanejo v spominu.

Nacistična vesoljska tekma (NASA, Nazis and the space race)

Pristanek na Luni leta 1969 je zapisan kot eden največjih dosežkov človeštva, a Nacistična vesoljska tekma razkrije manj znano plat te zgodbe. Film pokaže, kako so Združene države v času hladne vojne v svoj vesoljski program vključile nemške raketne inženirje, ki so pred tem delovali v nacističnem režimu. V strahu pred Sovjetsko zvezo so politične in moralne dileme potisnili v ozadje, znanje pa postavili pred etiko. Film brez senzacionalizma odpira vprašanja o tem, koliko kompromisov je bilo potrebnih za tehnološki napredek in ali lahko velike zmage obstajajo brez temnih senc. Gre za zanimiv in trezen pogled na zgodovino, ki ne ruši mita o vesoljski tekmi, ga pa postavi v širši in precej bolj neprijeten kontekst.

Osmi potnik: Romul (Alien: Romulus)

Alien: Romulus vrača franšizo k osnovam znanstvenofantastične grozljivke. Skupina mladih kolonizatorjev se odpravi na zapuščeno vesoljsko postajo v iskanju opreme, a kmalu ugotovi, da tam niso sami. Film gradi napetost počasi in zadržano, z občutkom utesnjenosti, tišine in stalne nevarnosti. Ksenomorf je znova prikazan kot neznana in neobvladljiva grožnja, ne kot akcijski spektakel. Likom manjka izkušenj in heroizma, kar zgodbo naredi bolj osebno in neprijetno. Romulus se izogne zapletenemu razlaganju mita in se osredotoči na preživetje.

Balerina (Ballerina)

Balerina razširi svet franšize John Wick z nove perspektive. V ospredju je Rooney, balerina in izurjena morilka, ki se poda na pot maščevanja po umoru svoje družine. Film je časovno umeščen v obdobje dogodkov filma John Wick: Parabellum in uporablja že znani kriminalni podzemni svet, vendar brez potrebe po dolgem razlaganju pravil. Rooney ni idealizirana junakinja, temveč produkt nasilnega sistema, v katerem je odraščala. Akcija je fizična in natančna, brez odvečnih okraskov, zgodba pa bolj osebna kot epska. Balerina ne prinaša velikih presenečenj, a ponuja dovolj napetosti in značaja, da deluje kot samostojna zgodba.

Napad neznanega (Attack of the Unknown)

Napad neznanega združi zaprt prostor, vojaško napetost in nezemeljsko grožnjo. Skupina specialcev med prevozom nevarnega kriminalca obtiči v okrožnem priporu, ko stik z zunanjim svetom izgine, okolico pa napadejo sovražne nezemeljske sile. Policisti, vojaki in zaporniki so prisiljeni sodelovati, čeprav si ne zaupajo. Film stavi na tempo, pritisk in občutek izolacije, brez zapletenih razlag o izvoru grožnje. Nezemljani so prikazani kot surova in nepredvidljiva sila, kar dodatno poveča občutek nemoči.

Donnie Darko

Donnie Darko je psihološki triler o najstniku iz predmestja, ki ga mučijo halucinacije in občutek, da se bliža konec sveta. Skrivnostni zajec mu razkriva vizije prihodnosti in ga potiska v nenavadna dejanja. Film se giblje med realnostjo, duševno stisko in znanstvenofantastičnimi elementi, pri čemer gledalcu ne ponuja jasnih odgovorov. Namesto tega gradi atmosfero negotovosti in simbolike. Jake Gyllenhaal v glavni vlogi prepričljivo prikaže notranji razkol med uporništvom in strahom. Donnie Darko je film, ki zahteva pozornost in razmislek ter ostane v mislih še dolgo po ogledu. Primeren je za gledalce, ki jih zanimajo odprte zgodbe in psihološko zahtevnejši filmi.

Viteza iz sedmih kraljestev (The Knight of the Seven Kingdoms)

Viteza iz sedmih kraljestev nas popelje v čas pred znanim dogajanjem Igre prestolov, in prinaša zgodbe o viteštvu, političnih spletkah in bojih za preživetje v krutem svetu Westerosa. Serija spremlja posameznike, ki se trudijo ohraniti čast in se spoprijeti z nevarnostmi, ki prežijo v sedmih kraljestvih. Dogajanje vključuje napete spopade, strateške igre moči, pa tudi osebne izzive, kot so zvestoba, izdaja in moralne dileme, ki določajo usodo likov. Svet je poln nevarnosti, kjer ni prostora za napake, liki pa niso idealizirani junaki, temveč ljudje z ranljivostmi, strahovi in lastnimi cilji. Odločitve imajo posledice, kar ustvarja občutek realnosti in tveganja, ki je značilen za Westeros.

Lazar (Lazarus)

Lazar je znanstvenofantastična anime, v kateri čudežno zdravilo Hapna postane globalna grožnja. Ko se izkaže, da ima smrtonosne posledice, je treba najti njegovega ustvarjalca, dr. Skinnerja. Nalogo dobi Axel, ubežnik iz zapora, ki se znajde v središču lova, od katerega je odvisna usoda človeštva. Axel ni klasičen junak, temveč ciničen in nepredvidljiv lik, kar daje zgodbi dodatno napetost. Serija odpira vprašanja etike, moči farmacije in nevarnosti hitrih rešitev. Gre za temačen, a dostopen pogled v prihodnost, ki združuje akcijo in resnejša vprašanja.

The post Fikcija včasih ni daleč od resničnosti! appeared first on Tehnozvezdje.

 BBC Player je že brezplačno dostopen vsem naročnikom NEO, od 30. aprila pa bo postal sestavni del najbolj priljubljenega paketa NEO C, ki ga je izbrala večina uporabnikov NEO. Storitev prinaša vsaj 900 ur nagrajenih vsebin, med drugim visoko ocenjene in nagrajene serije Happy Valley, Sherlock, This Is Going To Hurt ter najnovejšo adaptacijo romana Prevzetnost in pristranost.

»Z uvedbo vsebin, ki jih nudi BBC Player, in naprednih oglaševalskih rešitev prinašamo slovenskim uporabnikom še več zabave, oglaševalcem pa nove priložnosti za doseganje želene ciljne skupine. Še posebej smo zadovoljni, da lahko slovenskim uporabnikom ponudimo nove filme in serije, dokumentarce, klasične adaptacije, priljubljene vsebine za otroke ter ikonične oddaje, ob katerih so odraščale generacije. Vse to in še veliko več je zdaj na voljo v sodobnem formatu, ki ustreza današnjemu življenjskemu slogu, enostavno dostopno in preprosto za uporabo kot del naše ponudbe NEO. Ta združuje vrhunsko TV-izkušnjo z inovativnimi funkcionalnostmi, ki omogočajo ogled vsebin kadarkoli in kjerkoli. Z obilico novih, kakovostnih vsebin imajo tako slovenski uporabniki na voljo ure in ure odlične zabave – vedno pri roki, da si jih ogledajo na svoji najljubši napravi,« je povedal Luca Borzatta, direktor razvoja produktov in storitev pri Telekomu Slovenije.

 »Navdušeni smo, da lahko okrepimo naše partnerstvo s Telekomom Slovenije in razširimo dostopnost storitev BBC Studios ter vrhunskih vsebin novim občinstvom. To sodelovanje ne prinaša le dostopa do najboljšega britanskega pripovedništva in vrhunskih dokumentarnih vsebin v lokalnem jeziku, temveč tudi izboljšano ponudbo na zahtevo prek storitve BBC Player. Za naše oglaševalske partnerje to pomeni nove priložnosti za povezovanje z zaupanja vredno kakovostjo in globalnim ugledom vsebin, ki jih zagotavlja BBC Studios, s tem pa tudi za ustvarjanje učinkovite povezave z angažiranimi gledalci na več platformah,« je dejal Bartosz Witak, SVP, Generalni direktor za CEE, MENA in Turčijo pri BBC Studios.

V letošnjem letu bodo v Telekomu Slovenije v sodelovanju z BBC uvedli tudi novo storitev oglaševanja na kanalih BBC (Ad Sales). Ta bo temeljila na naprednem ciljanju in podatkovno podprtih kampanjah. Na ta način bodo v sodelovanju s hčerinsko družbo TSmedia oglaševalcem omogočili učinkovitejše povezovanje z občinstvom v t. i. premium okolju, skladno s trendi integriranega oglaševanja.

Več informacij o ponudbi NEO: www.telekom.si

The post BBC Player brezplačno samo pri Telekomu Slovenije appeared first on Tehnozvezdje.

V drugem delu je res noro dober prizor, ko Orel prebudi agente, ki vdrejo v hišo, in ko ležijo na tleh, »frajerskega« koraka čez »kaj je revčki« odkoraka skozi vhodna vrata. Takšni trenutki opisujejo bisere serije, ki jih ni malo. Po tem, ko so v prvi sezoni premagali »Metulje«, ki so, odvisno od zornega kota, morda bili »dobri fantje«, je ekipa razpuščena. Chris se dolgočasi v očetovi hiši, Adebaya in Emilia Harcourt ne najdeta službe, Adrian dela v restavraciji, medtem ko John Economos ostane v agenciji A.R.G.U.S. Nadzira Chrisa po nalogu novega direktorja Ricka Flega, ki ve, da je v državi Corto Maltese ubil njegovega sina. Da ne bi bilo dolgočasno, ima napravo, ki odpira prehod v druge resničnosti, v vzporedne svetove. Avtor serije James Gunn s tem spretno obrne scenarij zgodb o multiverzumih, ki so v zadnjem času postale le zastarelo in nenavdihnjeno sredstvo za nastope slavnih, tako da se vrne k njenemu bistvu. Ne mine dolgo, da Chris odkrije vrata v navidezno prijetno resničnost, kjer sta oče in brat še živa. Tukaj leži temeljni zaplet druge sezone, a če si pozoren, boš opazil še številne druge podrobnosti, ki naredijo serijo še bolj privlačno.

Serija ni privlačna zaradi akcijskih prizorov, teh sicer ni malo, a Mirovnik večinoma konča kot boksarska vreča, temveč zaradi močne glasbene podlage in duhovitih, izvirnih dialogov ter legendarnega Orla! Polna je absurdov, drznih šal, šovinizma in vsega, kar sodobna družba pogosto označuje za neprimerno. Tudi spremenjena uvodna sekvenca je ponovno bizarna, a genialno odlična. Predstavljena je kot kvazi sodobna plesna skupina, ki nikoli ne bi osvojila svetovnega prvenstva, a jo kljub temu z zanimanjem in nasmehom spremljaš do konca.

Neprimerni govor, spolnost in nasilje so prisotni v izobilju, a ravno to daje seriji njen značaj. Brez tega bi bila neskončno manj zanimiva. Nobenega elementa ni preveč, vse je del zgodbe, kot je značilno za DCjev svet. Mimogrede, popoln pozitivizem, pravičnost, načelnost in samoodrekanje so rezervirani za člane Tolpe pravičnih. Naši antijunaki so njihova nasprotja. A to še ne pomeni, da so zlobni. Preprosto so drugačni, sveži in prav zato serijo velja spremljati, da ne zamudite ničesar posebnega.

A tudi če upoštevaš njegove nepopolnosti, je težko, da ti Peacemaker ne bi bil všeč. Že od uvodne plesne točke je izjemno zabaven, saj skrbno uravnoteži nadrealistične užitke z vplivnimi trenutki, ki jih vodijo liki z obilico nepričakovanih preobratov. Cena pa si zasluži priznanje, da je tej vlogi dal vse od sebe!

Kaj: druga sezona serije Peacemaker (Mirovnik)

Kje: pretočna storitev HBO Max

Ocena 4: Ponovno odbita do konca in dovolj drugačna, da si kljub »nagravžnosti« še vedno zasluži visoko oceno!

Priporočila: Dovolj je vsega grdega govorjenja, spolnosti in nasilja, zato ni za občutljive duše in nedorasle gledalce!

The post Še vedno tako zelo bedasto, da je že zaradi tega odlično! appeared first on Tehnozvezdje.

Da so na svetu čarobni predmeti oziroma artefakti z nenaravnimi močmi, ni nič novega. Indiana Jones je v skladišče, v katerem se stvari izgubijo, pospravil skrinjo zaveze. Kasneje pa smo idejo o čuvanju takšnih predmetov spremljali v treh razmeroma dobrih filmih in eni seriji o Knjižničarjih ter v Skladišču 13.

Seriji sta razmeroma prijetni, nezahtevni in kažeta utopični svet, v katerem so varuhi skoraj vedno na pravi strani. Celo tedaj, ko so jim obljubljali nebesa na Zemlji. Ker so po treh sezonah ukinili originalno serijo, je na zelniku nekoga zrasla ideja, da je čas za obzgodbo. Postavili so jo v izrastek knjižnice, ki je po čudežu v beograjski trdnjavi Kalemegdan. Našli so knjižničarja Vikrama Chamberlaina, ki je bil več kot stoletje ujet v časovnem zastoju, ter mu pridružili znanstvenico, ki se je tam znašla, ker je podedovala grad, zgodovinarja, ki verjame v čarovnijo in teorije zarote, ter mično varuhinjo v podobi avstralske igralke Jessice Green. Ko je Vikram odprl čarobni vodnjak in se je čarovnija začela širiti po naših krajih, je naloga ekipe, da jo ukroti.

Ne rečem, da ideja nima potenciala. A izvedba je srž problema. Lotili so se je z občutno premalo denarja, zato so v balkanski produkcijski hiši ubrali vse bližnjice, ki so jim padle na pamet. Od tega, da je vse posneto tam, kjer okolje sicer ne moti tujcev, nam pa se zdi nekam znano, do slabih učinkov in scenografije. Nima smisla divjati s stoenko, ko je očitno, da je prizor posnet v studiu, in kazati steber Eifflovega stolpa izven vseh proporcev. Podobno slabo posnetih prizorov je še cel kup, da o igranju nekaterih igralcev posebej sploh ne govorim. Čeprav serije sploh ni tako zelo slaba, je nekatere prizore res težko gledati brez vihanja nosov. Epilog je zato dokaj jasen. Nič ne bo narobe, če jo izpustiš. Še sam sem se odločil za recenzijo, zgolj zato, ker sem želel povedati, da je slabša od izvirnika.

Kaj: serija The Librarians: The Next Chapter (Knjižničarji: naslednje poglavje)

Kje: televizijski program Scifi

Ocena 2: Na trenutke je preveč očitno varčevanje pri produkciji. Jasno je, da so vse skupaj posneli na enem mestu. In odkrito, atraktivna avstralska igralka Jessica Green in slabo posneto dirkanje s stoenko še zdaleč nista dovolj.

Priporočilo: Zaradi sterilne zgodbe ter odsotnosti nasilja in grdega govorjenja je primerna za vse rase, starosti in poglede.

The post Kadar se zadeve lotijo Balkanci, gre vse nizbrdo appeared first on Tehnozvezdje.

Se sprašujete, zakaj filmska zvezda sprejme vlogo v filmu, za katerega se praktično od začetka ve, da niti »pod točko razno« ne bo prinesel pričakovanega izplena? Zaradi denarja. To je vendarle jasno. Večina jih nato vsaj dobro izgleda in profesionalno odigra vlogo, da je izdelek gledljiv (in pogosto še zabaven povrhu). Za Cate Blanchett si ne bi mislili, da bo sprejela vlogo v priredbi videoigre. Še dobro, da jo je, kajti še mesece po ogledu filma se njenega lika v sicer sila banalnem Borderlandsu še vedno nazorno spominjam. No, tudi Jamie Lee Curtis ni bila obupno slaba. Pred opisom tega filma se za hip pomudimo ob zimzelenih zombiji.

Da so filmi o apokalipsi zombijev lahko silno smešni, dokazujeta filma o deželi zombijev. V drugem delu Vrnitev v deželo zombijev Columbus (Jesse Eisenberg), Tallahassee (Woody Harrelson), Wichita (Emma Stone) in Little Rock (Abigail Breslin) uživajo v udobju Bele hiše. Dokler se ne zgodi neizbežno in se morajo ponovno spopasti z »nemrtvimi«, povrhu pa še z drugimi preživelimi ter reševati medsebojne napetosti. Toplo priporočam, da si pred drugim ogledate prvi film Dobrodošli v deželi zombijev, ki ga ravno tako najdete v videoklubu. Zabavna sta in ne pretirano zahtevna.

Ocena IMDb: 7,5 (Dobrodošli v deželi zombijev), 6,7 (Vrnitev v deželo zombijev)

Čeprav gre za igrani film, sem na trenutke zaradi akcijskih prizorov dobil občutek, da gledam dogajanje na zaslonu monitorja, medtem ko nekdo igra Borderlands. Ob preprosti in na trenutke banalni zgodbi najbolj prepričata barvitost in scenografija okolja na planetu Pandora. Tam je lovka na glave Lilith (Cate Blanchett) prisiljena sodelovati z Rolandom (Kevin Hart), strokovnjakinjo za rušenje Tiny Tino (Ariana Greenblatt), nekonvencionalno znanstvenico Tannis (Jamie Lee Curtis) in robotom Claptrapom (Jack Black), da bi našla hčer bogataša Atlasa (Édgar Ramirez), medtem ko jih zasleduje vojska plačancev. Vsi so na sledi legendarnemu sefu s tehnologijo izginule civilizacije. Morda bo konec nepoznavalce igre presenetil, a poznavalcev gotovo ne.

Ocena IMDb: 4,6

V bližnji prihodnosti, kjer je človeštvo (ponovno) skoraj izumrlo, oče (Nicolas Cage) s sinovoma podnevi živi mirno, ponoči pa skrajno grozljivo, saj jih venomer napadajo stvori. Ko se nekega dne sin ne vrne pred nočjo, se mora oče odpraviti v nevarnost. Sledi neusmiljen boj s časom, ki družino prisili v skrajni načrt za preživetje.

Ocena IMDb: 5,5

Skoraj pet tisoč let po tem, ko so mu starodavni bogovi podelili posebne moči, a je bil hitro zaprt, je netipični Marvelov antijunak Črni Adam (Dwayne The Rock Johnson) osvobojen iz zemeljske grobnice in pripravljen, da sproži edinstveno obliko pravice nad ljudmi. Po robu se mu postavijo »dobri« junaki, čeprav na trenutke ni jasno, kdo ima prav in kdo se bori za resnico.

Ocena IMDb: 6,2

Niso vsi tokratni predlogi namenjeni le starejšim. Naslednja dva bosta z veseljem pogledali tudi mlajši. Harold (Zachary Levi) v domišljijskem svetu svoje knjige karkoli oživi tako, da tisto preprosto nariše. Ko odraste in se preseli v naš svet, ugotovi, da lahko njegova zvesta vijolična barvica povzroči zabavne potegavščine. A ko moč neomejene domišljije pade v napačne roke, bo potreboval vso svojo ustvarjalnost, da reši oba svetova.

Ocena IMDb: 5,7

Obutega mačka ni treba posebej predstavljati. Po prvem filmu (ravno tako ga najdete v videoklubu) predrzni kosmatinec ugotovi, da je porabil osem od svojih devetih mačjih življenj. Odpravi se poiskat zvezdo želja, da bi si jih povrnil. Ob tem ni edini, ki išče zvezdo.

Ocena IMDb: 7,8

Sledita še dve seriji, ki sta mi padli v oči. V Kupoli 16 Anton in Emma živita v istem mestu, vendar v različnih podnebnih območjih. Nikoli ni bilo predvideno, da se bosta srečala, ko pa se, morata svoj svet postaviti na glavo, da bi bila skupaj.

Ocena IMDb: 7,9

Lucindo Price preganjajo skrivnostne Sence. Ko je obsojena za zločin, ki ga ni storila, jo pošljejo v zaprto rehabilitacijsko ustanovo Meč in križ. Tam spozna privlačnega Daniela, ki je prepričan, da jo pozna od prej, in domiselnega Cama, ki hoče ugotoviti razlog, zakaj je tam. Razburjena zaradi okolice, osebja in sostanovalcev misli, da se ji meša, zato skuša pobegniti

Ocena IMDb: 6,3

The post Filme s tematiko video iger običajno rešujejo vrhunski igralci appeared first on Tehnozvezdje.

Ne vem, ali je posledica negativizma, ki vlada po svetu, ali zgolj še eno naključje, toda v tokratnem izboru je ponovno več distopičnih vsebin.

Do zadnjega diha pripoveduje zgodbo Maye (Milla Jovovich) in njene hčerke, ki se komaj preživljata v svetu brez rastlin in z vsebnostjo kisika v zraku nižjo od petih odstotkov. V nekem trenutku morata stopiti skupaj, da bi se zaščitili pred vsiljivci, ki želijo vstopiti v njuno zaklonišče z generatorjem kisika. Ti trdijo, da poznajo pogrešanega očeta.

IMDb ocena: 4,2

Večina filmov, v katerih nastopa Človek pajek, je odličnih (in vrednih ogleda). Najdete jih v videoklubu, skupaj z zadnjim v seriji (Ni poti domov), v katerem se mora Peter Parker soočiti s težavami kot posledica razkrite identitete. Ko zaprosi za pomoč Doktorja Strangea, da bi znova uveljavil svojo skrivnost, urok naredi luknjo v njunem svetu in osvobodi najmogočnejše zlikovce, s katerimi se je kadarkoli boril v več-vesolju

IMDb ocena: 8,2

Ni ravno »Deklina zgodba«, a je vseeno napeta in nepredvidljiva. Po samomoru moža, ki jo je vse življenje zlorabljal, skuša Cecilia Kass (Elisabeth Moss) na novo zaživeti. Ko pa se niz naključji sprevrže v smrtonosno igre, posumi, da jo lovi nekdo, ki ga nihče ne vidi.

IMDb ocena: 7,1

Bitka za Skyark je boljši film, vsaj kar se tiče vizualne podobe, posebnih učinkov in igre, kot kaže nizka ocena. Morda zaradi večkrat prežvečene in iz vseh možnih perspektiv prikazane distopične prihodnosti. Površina je vse manj primerna za življenje. Bogati pobegnejo v višave v leteče mesto Skyark, od koder vsake toliko izženejo otroke zaradi upora njihovih staršev. Spodaj se morajo boriti s pošastmi, za katere se izkaže, da so mnogo bolj povezane z njimi, kot mislijo

IMDb ocena: 2,7

Robotski nemiri še niso sicer pretirano kakovosten film, s katerim si lahko krajšate čas (če nimate ničesar pametnejšega početi). Vojaki v zapuščenem mestu po izgubi spomina počasi dojemajo, da so poskusni zajčki v grozljivem preizkusu uporabe bojnih robotov.

IMDb ocena: 3,3

Še ena serija, ki temelji na likih postapokaliptične grozljivke Živi mrtveci. Maggie in Negan se odpravita na od celine odrezan Manhattan, da bi poiskala Maggiejinega ugrabljenega sina Hershela. Razpadajoče mesto je polno mrtvih in prebivalcev, ki so iz New Yorka ustvarili svoj svet – poln anarhije, nevarnosti, lepote in groze.

IMDb ocena: 7,1

The post »DEKLE« se sooči s smrtonosno grožnjo appeared first on Tehnozvezdje.

Na začetku za Netflix ni šlo drugače, kot da je ponujal tuje vsebine. Še tudi po tem, ko je že resno začel z lastno produkcijo, je imel v katalogu veliko naslovov drugih studijev. Toda pred nekaj leti se je to podjetje povsem osredotočilo na »domače« vsebine in to videlo kot veliko prednost pred ostalimi. Ker je očitno našlo pravo formulo pri snemanju in odkupovanju filmov in serij, mu je skupaj z začetno pozicijo in bolj razvito storitvijo to pomagalo pri povečevanju prednosti pred ostalimi. Disneyju je uspelo priti na približno polovično število naročnikov in Warner Bros. Discovery ter Amazon se dokaj dobro držita s svojima pretočnikoma HBO Max (v ZDA se imenuje Max) in Prime Video. Vendar slednja marsikje zato, ker ju prodajata v paketu z drugimi dobrinami, prvi skupaj s televizijskimi programi in drugi znotraj nakupovalne storitve Prime, kot zaradi uspešnosti storitev samih. Prav težavno konkuriranje Netflixu in s tem premajhni prihodki iz naslova pretočnikov vse bolj silijo ponudnike k vnovičnemu obračanju proti stari strategiji licenciranja vsebin drugam. Vsem namreč gledanost na klasičnih televizijah pada, kino se je po pandemiji nekoliko pobral, a nikakor na prejšnje številke, in lani (tudi zaradi stavk v Hollywoodu) prinesel za petino manj prihodkov kot leta 2022.

Marjan je že večkrat zapisal, da bi rad tudi pri video vsebinah nekaj podobnega kot glasbenih. Navajeni smo namreč, da Spotify, Tidal, Deezer, Apple Music ali Youtube Music vsi po vrsti nudijo večino glasbe različnih založb, zgolj tu in tam so kakšne majhne razlike. Po drugi strani pri serijah in filmih ni mogoče z enim pretočnikom pokriti celotnega spektra in tega verjetno nikoli ne bomo dočakali, toda zdaj se počasi znova začenjajo pojavljati isti na različnih platformah. Tako so na Disney+, HBO Max in Netflixu na voljo različni naslovi iz franšize Spiderman, nekateri ne zgolj na eni platformi. Netflix je v zadnjih tednih pridobil več filmov iz nabora studia Warner, kot so nekateri naslovi DC (Črni Adam, Liga pravičnih, …), Elvis, Sonic 2, Zapoj 2 in drugi. To je posledica dogovora o licenciranju, ki ga je z Netflixom sklenila korporacija Warner Bros. Discovery pod vodstvom Davida Zaslava, znanega po neusmiljenem nižanju stroškov, kar ji bo prineslo najmanj nekaj sto milijonov dolarjev dodatnih prihodkov. Po drugi strani je ta za svoj pretočnik HBO Max pridobila filme studia A24, večinoma zelo dobro ocenjene pri kritikih. Netflix ima denimo po novem v katalogu tudi film Top Gun Maverick, resda natanko eno leto po tem, ko je postal na voljo za ogled v pretočniku SkyShowtime, vendar je očitno tudi družba Paramount Global sklenila podoben dogovor o licenciranju kot Warner Bros. Discovery. Ti dve sta pred kratkim že imeli prve pogovore o združevanju, kajti nobena skrivnost ni, da je Paramount zaradi upadanja prihodkov in nejasne strategije naprodaj, morda kot celota ali po delih. Poleg novejših Netflix znova pridobiva tudi starejše naslove, pri katerih ima konkurenca nesporno prednost. Čez nekaj dni tako v knjižnico denimo prihaja klasika Let na kukavičjim gnezdom.

HBO Max ne samo, da je izgubil določene ekskluzive, ki so zdaj na voljo tudi drugod, nekatere serije so se lani poslovile, da korporaciji njihovim ustvarjalcem ni več treba plačevati tantiem. Pretočnik nikakor ni slab, ima tudi velike hite (nazadnje denimo Nasledstvo, še prej seveda zmaje in prestole), za vsakogar se kaj najde, otroški razdelek je bogat (in tudi ustrezno poslovenjen), pa vendar v očeh mnogih ne dosega atraktivnosti Netflixa. Tudi Disneyjev začetni zagon se je ustavil in ta ponudnik preveč stavi na svoje franšize, kot sta Marvel in Vojna zvezd, pri čemer še posebej za prvo lansko leto ni bilo posebej blesteče. O pretočniku SkyShowtime nima smisla izgubljati besed, saj prej zraste solata na vrtu, kot se tamkaj konkretno spremeni začetni zaslon. Amazon dokaj pridno dodaja lastne serije in tudi kakšen film, toda ostalo je tudi precej statično.

Apple ima še vedno daleč najmanjši katalog, vendar producira zanimive in drugačne serije, koliko se mu splačalo vložiti 200 milijonov dolarjev v film Morilci cvetne lune pa je vprašljivo. Ta je po kinematografskem »oknu« na voljo za izposojo ali nakup, četudi bi ga že pričakovali v pretočniku Apple TV+. V prazničnem času so očitno najprej poskusiti kaj zaslužiti neposredno s prodajo tega naslova, ne s spodbujanjem prodajanja naročnin. Toda za slovenske gledalce je film na voljo v Googlovi trgovini (Google TV) ne pa tudi v iTunes, četudi so napovedali, da bo dosegljiv v več kot sto državah. Na pretočniku ga pričakujem v roku meseca, največ dveh. Ne izključujem tudi možnosti, da se bo pojavil še kje drugje, in enako velja še za kakšno nedavno ali prihajajočo (ne)uspešnico. Včasih je preprosto lažje zaslužiti z licenciranjem vsebine kam drugam kot s težavnim pridobivanjem novih naročnikov. Ponudniki to staro modrost končno znova odkrivajo, plačamo nazadnje tako ali tako gledalci in delno oglaševalci, če nam vmes prikazujejo še oglase. Tovrstnih paketov sicer v Sloveniji še ni. Vseeno pa je bolje plačati nekoliko več za en pretočnik ali morda dva, kot malce nižje naročnine na štiri ali pet.

• 
  TerraMow V1000: »Kapibara« mi je pojedla vso travo!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Glede baterij s trdnim elektrolitom si je treba naliti čistega vina!
• 
  Logitech širi cenovno dostopnejšo serijo G3 z novo miško in tipkovnico
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Svetoskrunjenje ali balzam za ušesa?
• 
  Začetek projekta ShieldHealthAdria: Telekom Slovenije vodi evropski projekt za večjo kibernetsko varnost in odpornost zdravstva

The post ZAČETEK LETA: Netflix še povečuje prednost, ostalim manjka konsistentna strategija appeared first on Tehnozvezdje.

Med naročniki so filmske in dokumentarne vsebine zelo priljubljene, zato so v Telekomu Slovenije programsko shemo obogatili z dokumentarnima programskima opcijama Planet Earth HD in Travelxp HD (tudi v 4K), ki sta brezplačno na voljo en mesec od vklopa opcije.

Nova sta tudi TV-program Dizi, ki je premierno na voljo pri Telekomu Slovenije in ki se ga bodo razveselili ljubitelji turških serij, in programska opcija Filmbox. Filmbox vsebuje 13 TV-programov: Filmbox Premium, Filmbox Extra HD, Filmbox Stars HD, Filmbox Arthouse, Docubox HD, Fashionbox, Fast and fun box HD, Fightbox HD, Gametoon, 360 Tunebox, Erox, Eroxxx in Funbox 4K. Vsebine so naročnikom brezplačno na voljo en mesec od vklopa.

TV-program Dizi bo na voljo v shemi Mega HD, opcija Filmbox pa ob 24-mesečni vezavi s 50-odstotnim popustom.

RTV 365 na TV-platformi NEO

Telekom Slovenije je v TV-platformo NEO umestil tudi aplikacijo RTV 365 RTV Slovenija. RTV 365 omogoča spremljanje vseh 16 radijskih in televizijskih programov v živo in v časovnemu zamiku. Naročnikom so na voljo filmi, serije, dokumentarci, otroške vsebine, televizijske oddaje in podkasti, ki jih predvaja RTV Slovenija. RTV 365 si lahko vsakdo prilagodi po svoje, Moj 365 omogoča ogled shranjenih vsebin, uporabniki pa si lahko ogledajo tudi filme, serije in animirane filme, ki so jih najeli v Filmoteki preko Založbe ZKP.

Mobilna aplikacija Učim se

Le pri Telekomu Slovenije je na voljo tudi nova mobilna aplikacija z zabavnimi nalogami za otroke od 6. do 12. leta. Naloge so razdeljene v tri težavnostne skupine, njihov nabor pa se nenehno dopolnjuje in nadgrajuje; vsako leto bo predvidoma dodanih 100 novih nalog. Aplikacija Učim se je nastala v sodelovanju Mladinske knjige in Telekoma Slovenije ter dopolnjuje spletni portal www.ucimse.com. Uporaba aplikacije je v septembru brezplačna.

Garancija zadovoljstva in priklop takoj

TV-platforma NEO s praktično brezhibnim glasovnim upravljanjem v slovenščini, s prenovljenim in nadgrajenim uporabniškim vmesnikom, ki zagotavlja vrhunsko uporabniško izkušnjo, in izredno bogatim izborom TV-vsebin za vse okuse, praktično nima konkurence v slovenskem prostoru. In ko jo preizkusiš, potem to preprosto veš. V Telekomu Slovenije pri tem ne sklepajo kompromisov, zato vsem, ki še niso naročniki platforme NEO, želijo pa to postati, garantirajo zadovoljstvo. V nasprotnem primeru vrnejo denar. In za priklop poskrbijo takoj.

The post V videoteki Telekoma Slovenije priljubljeni film Barbie, v TV-shemi številne nove vsebine appeared first on Tehnozvezdje.

Aroganca se je vpila v vse pore zahodne civilizacije. Nikogar ni sram lagati oziroma, kot bi dejali, olepšati resnice. Če nisi nadvse pozoren, potem boš na primer nekritično verjel, da ima nova športna ura najboljšo baterijo in najbolj natančen satelitski sprejemnik na svetu, čeprav je resnica ta, da so konkurenčni izdelki to isto nudili že pred letom ali več. To je samo en primer iz zvrhanega koša nebuloz, ki smo jim priča praktično na vsakem koraku. Tudi ali predvsem ob premierah serij.

Razen redkih izjem so me serije, s katerimi so me letos nagradili pretočniki, delno ali v celoti razočarale. Toda začel bom drugje. Pred časom me je navdušila Nemogoče (The Nevers, 2021), ki je vsaj po mojem mnenju obetala. A očitno optimizma niso delili lastniki pretočnika HBO Max. Po tihem so umaknili že objavljene epizode polovice prve sezone, menda, da so lahko prenehali plačevati avtorske pravice, in odpovedali objave (posnetih) epizod druge polovice. Kdor si jih želi ogledati, mu preostane iskanje po pretežno nelegalnih spletnih virih. Kakšna škoda! Nezemeljska bitja v viktorijanski Angliji nimajo domovinske pravice.

Toliko »za nazaj«. Kaj pa letošnje serije? Ne bom omenil vseh, le one, ki so se mi najbolj vtisnile v spomin. Očitno je, da so med pretočniki razlike. Apple ni zapadel v inflacijo vsebin ter skrbneje pazi, kaj se splača ekranizirati in kako. Serija Silos je zato ena boljših, ki sem jih gledal letos, čeprav mi postapokaliptične zdrahe niso najbolj pri srcu. Podobno velja za HBO-jevo serijo Zadnji izmed nas (The Last of Us). Četudi ti zombiji niso všeč, te serija ne bo razočarala. Tako zelo je uspešna, da bo Pedro Pascal večino svojega časa posvetil njej in vesoljskemu lovcu na glave samo še posojal glas. Ker je Din Djarin razmeroma redkobeseden, mu to ne bo vzelo preveč časa. Nič čudnega, da je vajeti v Mandalorijcu (The Mandalorian) v svoje roke vzela Bo-Katan Kryze.

Druga sezona serije Čudni novi svetovi (The Strange New Words) me je razočarala delno. Všeč mi je, da je tokrat več energije uporabljene za razvoj glavnih likov, čeprav to pomeni, da se kapitan Pike pogosto kaže kot samovšečni stranski opazovalec s popolno pričesko in da je smešno, kako so na silo prikazali Spocka bolj človeškega, a manj, da so nekatere epizode mirno rečene neumne. Delno v ta lonec sodi sedma, ki je stična točka z animirano serijo Spodnje palube (Lower Decks, 2020) in v celoti predzadnja, v kateri posadka prepeva in pleše. Razlog, da smo prisiljen gledati muzikal, je banalen, priznam pa, da je prizor s plešočimi Klingonci »legendaren« in vreden ogleda.

Pod vsako kritiko sta najmanj dve seriji. Netflix in Disney Plus sta se zapletla v dvoboj, kdo bo pokazal več in posledično v pravo malo inflacijo vsebin. Ker imata denarja očitna dovolj, to ni vplivalo na kakovost novitet, a se je izkazalo, da je bazen z idejami razmeroma plitek. Disney žal še vedno stavi na Marvelove stripovske junake, kar se mu bo, po mojem se mu je že, vrnilo kot bumerang. Ker je težko biti inovativen, je serija Skrivna invazija (Secret Invasion) festival nepotrebnih smrti, banalnega pridobivanja ultimativnih moči in nedodelanega konca. Še dobro, da vsake toliko pozornost nase pritegneta Samuel L. Jackson in Olivia Colman, kajti njuna lika Nick Fury in Sonya Falsworth sta praktično edini svetli točki. Žal nobene ne najdem v tretji sezoni Veščeca (The Witcher). Netflix se je ujel v zanko primernosti vsebine praktično vsem gledalcem in politične korektnosti. Rezultat je skropucalo, ki nima več veliko skupnega z duhom romanov poljskega avtorja Andrzeja Sapkowskega. Še najbolj jasno je to izrazil Henry Cavill, ki noče več upodabljati poduhovljenega in vse bolj očetovsko prijaznega Geralta iz Rivije.

Upam, da se omenjenima pretočnikoma ne bo podobno pripetilo s serijama, ki jih bosta predstavila v razmiku manj kot tedna dni. Disney bo 23. avgusta začel po kapljicah objavljati epizode serije Ahsoka. Jedijevska bojevnica je dobro znana iz doszdajšnjih serij Vojne zvezd, zato stiskam pesti, da bom spet užival v prikazu dogajanja v galaksiji daleč proč tik po padcu imperija in da jim pri tem ne bo zagodla ameriška politična korektnost, ki vse bolj onesnažuje kulturno krajino. Še neprimerno več upov sicer polagam v Netflixovo ekranizacijo japonske sage Edini kos (One Piece), s premiero 31. avgusta. Če se bodo držali originalnih virov, potem upi ne bodo samo moje pobožne želje.

• 
  TerraMow V1000: »Kapibara« mi je pojedla vso travo!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Glede baterij s trdnim elektrolitom si je treba naliti čistega vina!
• 
  Logitech širi cenovno dostopnejšo serijo G3 z novo miško in tipkovnico
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Svetoskrunjenje ali balzam za ušesa?
• 
  Začetek projekta ShieldHealthAdria: Telekom Slovenije vodi evropski projekt za večjo kibernetsko varnost in odpornost zdravstva

The post Kdaj bo končno konec zaničevanja intelekta gledalcev? (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Ob recenziji prve sezone se mi je zapisalo, da bo takšna, kot so običajno sezone serij Zvezdnih stez. Mozaik sestavljen iz uravnoteženega deleža nadpovprečnih in slabih epizod. Ne bi se mogel bolj zmotiti. Slaba in dolgočasna ni bila nobena, kvečjemu je kakšna dodatno izstopala. Na primer zadnja, ko so na račun prišli občudovalci kapitana Kirka in akcije. Obenem mi je všeč, da liki niso osladni idealisti, ki ne vidijo prek načelnosti in pravil utopične popolne družbe, temveč simpatični posamezniki s svojimi strahovi, ambicijami in slabostmi. Celo Spock ni tako popoln, kot se od Vulkanca spodobi.

V prvi sezoni smo dobro spoznali glavne like. Prva častnica Una Chin Riley (Rebecca Romijn) nosi v sebi veliko skrivnost, zaradi katere se znajde celo v zaporu. Recimo, da se podobno počutijo posamezniki, ki jih večinsko prebivalstvo ne sprejme. Pokaže se, da je v Federaciji še vedno živ spomin na evgenične vojne, po katerih so prepovedali genetske izboljšave. Njena »najboljša« prijateljica, častnica za varnost La’an Noonien-Singh (Christina Chong) ima drugačne težave. Najmanj dve. Je neposredna potomka Khana Noonien-Singh in edina, ki je preživela razplodišče Gornov. Kot kaže, bodo ti skrivnostni inteligentni in močni plazilci poglavitni nasprotniki v drugi sezoni.

Nič manj zanimivi niso ostali. Sestra Chapel (Jess Joho) skriva čustvo do Spocka (Ethan Peck), ki do nje ravno tako ni ravnodušen. Morda se bo iz tega čustvenega vrtiljaka še kaj izcimilo. Spock je napol človek, zato vse pogosteje potlačena čustva izbruhnejo na plano. Pripravnica Uhura (Celia Rose Gooding) je v prvi sezoni dala jasno vedeti, da je služenje na zvezdni ladji pretirano ne zanima, se premisli. Pilotka Erica Ortegas (Melissa Navia) v serijo prinaša resnost in ostrino, čeprav občasno iz nje izbruhne cinična humorna misel. Dr. Mbenga (Babs Olusanmokun) je še vedno vrelec empatije in prizadetosti, čeprav v fantastični epizodi prve sezone nezemljani ozdravijo hčer. A ne tako, kot si je on želel.

Ostane še kapitan Pike (Anson Mount). Kot kaže, se je sprijaznil z usodo, čeprav mu ni bilo lahko. V zadnji epizodi izve, kaj se bo zgodila, če se ji bo skušal izogniti. Njegov lik je predvsem razgiban. V enem trenutku je popoln kapitan, ko se v naslednjem prelevi v simpatičnega moškega, ki prijateljici pripravlja špagete. Na trenutke se zdi, da se drži v ozadju ali da je v vlogi povezovalca med zgodbami ostalih likov, a ima ves čas (skoraj) vse niti v svojih rokah. Tisti skoraj sem zapisal zato, ker je kljub vsemu vsaj enkrat presenečen nad potekom dogodkov, ki jih je sam sprožil.

Vizualno druga sezona ne zaostaja za prvo. Čeprav scenografija in učinki niso v ospredju, namesto tega ustvarjajo ozadje, v katerem se lažje izrazi lik in njegova zgodba, sta na pričakovano visoki ravni. Kot se za serijo Zvezdnih stez spodobi. Ker posamezne epizode niso razvlečene in ker v njih ni pretirano veliko nepotrebnih dialogov, vam ne bo dolgčas. Dodatna prednost je, da pretočnik nudi slovenske podnapise. Vsaj nekaj vrednega ogleda vendarle premore!

Kaj: Zvezdne steze: Čudni novi svetovi (Strange New Worlds)

Kje: Pretočnik SkyShowtime

Ocena 3,9: Moja bojazen, da se bo serija izrodila v še eno jokajočo nanizanko v slogu Discoveryja, se na vso srečo ni uresničila. Namesto tega spremljamo zgodbo, ki je zvesta ideji Gena Roddenbereyja in ki se bolj, kot na karkoli drugega, zanaša na moč likov.

Priporočilo: Vendarle gre za utopično prihodnost, polno načelnosti, razumevanja, pozitivnega razmišljanja. Se pravi popolna odsotnost nasilja, spolnosti, grdega govorjenja oziroma vsega tistega, kar za mlajše ali občutljive duše ni primerno.

The post Od njih bi se lahko učili, kako reševati naše težave! (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.