V tokratnih predlogih novosti iz Telemachovega video kluba se zdi, da scenaristi bolje razumejo svet kot politiki.
Pandemije, umetna inteligenca, družba dveh razredov, boj za oblast in manipulacija množic. Večina teh filmov je nastala kot zabava, danes pa marsikateri deluje skoraj kot dokumentarec. Ne zato, ker bi napovedali prihodnost, temveč ker so zelo dobro razumeli človeka. Prav zato jih je vredno pogledati. Sploh prvič ali ponovno.
House of the Dragon (Zmajeva hiša) 3. sezona
Zmajeva hiša dokazuje, da je v svetu Westerosa družina pogosto nevarnejša od vseh zunanjih sovražnikov. Serija se vrne skoraj dve stoletji pred dogodke Igre prestolov in pokaže, kako se je mogočna rodbina Targaryen začela uničevati od znotraj. Zmaji so spektakularni, vendar ostajajo predvsem simbol oblasti. Prava bitka poteka za zaprtimi vrati palač, kjer izdaje, poroke in osebne ambicije odločajo o usodi kraljestva. Serija je počasnejša od predhodnice, a precej bolj osredotočena. Manj preseneča z nasiljem, zato pa bistveno več stavi na politične spletke in tragedijo ljudi, ki verjamejo, da jim krona pripada po rojstvu.
The King’s Man (The King’s Man: Začetek)
The King’s Man je predzgodba, ki vohunsko franšizo preseli v kaotično obdobje prve svetovne vojne. Namesto elegantnih agentov v sodobnih oblekah spremljamo nastanek organizacije, ki želi preprečiti, da bi pohlep in politične igre Evropo pahnili v še večji kaos. Film poskuša združiti zgodovinska dejstva z akcijsko fikcijo, pri čemer mu uspeva predvsem vizualni spektakel. Nekateri prizori so presenetljivo temačni, drugi skoraj parodija. Prav ta neenoten ton je njegova največja slabost. Kljub temu ostaja zanimiv poskus pokazati, da vojne pogosto zanetijo posamezniki, račun pa vedno plačajo milijoni.
Now You See Me: Now You Don’t (Mojstri iluzij 3)
Mojstri iluzij se vračajo z novo generacijo prevarantov, vendar ostajajo zvesti receptu, zaradi katerega je franšiza postala uspešnica. V ospredju niso čarovniški triki, temveč iluzija, da je mogoče prelisičiti vsak sistem. Tretji film združi znane obraze z novimi liki in znova briše mejo med resničnostjo ter predstavo. Če pričakujete realistično zgodbo, ste v napačni dvorani. Serija je vedno stavila na spektakel in hitre preobrate, ne na logiko. Prav zato deluje kot zabavna filmska iluzija, ki jo je bolje doživeti kot analizirati.
Victor Frankenstein
Victor Frankenstein ni še ena klasična predelava romana Mary Shelley, temveč zgodba, povedana skozi oči Igorja. Daniel Radcliffe in James McAvoy ustvarita zanimiv dvojec, kjer enega žene znanstvena obsedenost, drugega pa zdrava pamet. Film se manj ukvarja s pošastjo kot z vprašanjem, kako daleč sme človek poseči v naravo, ko ga vodi želja po nesmrtnosti. Vizualno je razkošen, pripovedno nekoliko neenakomeren, vendar dovolj drugačen, da izstopa med številnimi različicami iste zgodbe. Namesto grozljivke dobimo predvsem opozorilo, da največje katastrofe običajno nastanejo zaradi dobrih namenov.
The Forbidden Kingdom (Prepovedano kraljestvo)
Prepovedano kraljestvo je film, ki ga ljubitelji kung fu klasik razumejo kot poklon, vsi drugi pa kot lahkotno fantazijsko pustolovščino. Največja privlačnost ni zgodba o izbranem junaku, temveč prvo skupno sodelovanje Jackieja Chana in Jeta Lija. Film zavestno uporablja preverjene motive: mladeniča iz sodobnega sveta, starodavno prerokbo in boj med dobrim ter zlim. Ni posebej izviren, vendar tega niti ne skriva. Namesto zapletenega scenarija ponudi vrhunsko koreografirane borbe, humor in dovolj samoironije, da ga je težko jemati preveč resno.
Elysium (Elizij)
Elizij je znanstvenofantastična akcija, ki se niti ne trudi skrivati, da govori o današnjem svetu. Bogati živijo v popolni varnosti na vesoljski postaji, revni pa životarijo na uničeni Zemlji. Razlika je le v tem, da je prihodnost bolj bleščeča, ne pa tudi pravičnejša. Film odpira vprašanja družbene neenakosti, zdravstva, priseljevanja in moči kapitala, pri čemer je sporočilo precej neposredno. Marsikdo mu očita pomanjkanje subtilnosti, vendar je prav zaradi tega še danes aktualen. Akcija je učinkovita, ideja pa precej bolj zanimiva od samega zapleta.
12 Monkeys (Dvanajst opic)
Dvanajst opic ostaja eden najbolj inteligentnih filmov o potovanju skozi čas, ker ga paradoksi zanimajo manj kot človeška psiha. Bruce Willis igra človeka, ki skuša preprečiti globalno katastrofo, vendar ves čas ostaja odprto vprašanje, ali je res popotnik skozi čas ali zgolj duševni bolnik. Terry Gilliam ustvari temačen, kaotičen svet, kjer prihodnost ni opozorilo, temveč neizogibna posledica preteklosti. Film gledalca ne podcenjuje in mu ne ponuja preprostih odgovorov. Prav zato tudi tri desetletja po nastanku deluje sodobneje od številnih novejših znanstvenofantastičnih uspešnic.
Naslovno fotografijo je upodobila umetna inteligenca!
Brez komentarjev