Filmov in serij Marvelovega filmskega vesolja je že toliko in tako zelo so raznoliki, da počasi izgubljamo rdečo nit, če nismo pozorni. Čakaj malo, ali ni bil Vision, čigar telo je ustvaril Ultron in so nato vanj Maščevalci naložili umetno inteligenco ter ga oživili s pomočjo Thorove strele in Kamna uma, uničen, ko mu je Thanos iz čela iztrgal slednjega? V bistvu je bil. A ga je Wanda nato poustvarila s kaotično magijo, medtem ko je organizacija S.W.O.R.D. sestavila njegovo uničeno telo.

Rdeči Vision, ki ga je ustvarila Wanda, je živel le znotraj energijskega polja HEX okoli mesta Westview v New Jerseyju. Tamkajšnje dogodke opisuje serija WandaVision, po uničenju polja pa se zgodba nadaljuje v seriji Agatha All Along. Medtem je bil beli Vision, ki ga je sestavila organizacija S.W.O.R.D., brezizrazen robot, spremenjen v hladno orožje. V finalu serije WandaVision se spopadeta, nakar s pomočjo filozofskega vprašanja o Tezejevi ladji (če na ladji zamenjaš vse deske, ali je to še vedno ista ladja?) prideta do spoznanja. Rdeči ima dušo in spomine in beli telo prvotnega Visiona. Nakar pred uničenjem polja HEX, ko postane jasno, da bo z njim vred izginil, belemu preda vse svoje skrite spomine.

Nadaljevanje zgodbe prinaša serija VisionQuest. Vision je točaj v Edinburgu, vendar v resnici ne ve dobro, kdo je. Ima spomine, ne pa tudi čustev, zato se v globinah svojega uma posvetuje z umetnimi inteligencami, kot sta J.A.R.V.I.S. in F.R.I.D.A.Y., ki so ostale del njegovega programa. Izkazalo se je, da so v njem še ostanki Ultrona, ki si želi prevzeti nadzor nad Visionovim telesom. Hkrati mu je za petami plačanec Paladin, ki ga skrivnostni naročnik najame, da bi mu prinesel glavo. Med begom pred njim sreča najstnika Tommyja, domnevno reinkarnacijo sina, ki ga je imel v Westviewu. Skupaj se odpravita na pot, da bi rešila preostale člane nenavadne družine. Umetne inteligence, ki prebivajo v Visionovem umu.

Zanimivo pri vsem skupaj je, da serija znova ni posneta v maniri superjunaških zgodb in je pravzaprav dostojna naslednica serije WandaVision. Akcije je izredno malo. Namesto nje spremljamo Visionove dileme, o katerih se pogovarja z umetnimi inteligencami v svojem umu. Skupaj z njimi namreč živi v mentalnem dvorcu sredi lastnega navideznega sveta. Ko se znajde tam, njegovo telo miruje oziroma je v stanju transa, zaradi česar postane ranljivo. Dogodki v resničnem in navideznem svetu so zelo lepo povezani, zato spremljanje dogajanja le redko postane dolgočasno. Zgodba se lepo razvija in po dveh delih bi jo težko označil za predvidljivo.

Torej, če so vam všeč Marvelovi stripovski junaki, pretirano zanašanje na akcijske prizore in preprost humor pa vam gresta na živce, vam bo ta serija morda všeč. Je dostojna naslednica predhodnic, ki ponuja dovolj razgibano vsebino, ki preprosto pritegne. Predvsem zato, ker Vision (Paul Bettany) ni neuničljiv robot z ogromno močjo, temveč bitje, ki se zaradi lastnih miselnih dilem zanaša na pomoč umetnih inteligenc in ljudi. Dostojen nasprotnik mu je James Spader v vlogi Ultrona, čigar sarkastične pripombe in nepredvidljiva narava vnašajo v zgodbo ravno prav črnega humorja. Njuna dinamika je eden močnejših adutov serije. Tudi vizualna podoba je premišljena, predvsem prizori v Visionovem umu, kjer scenografija ni zgolj lepo ozadje, temveč pomaga ustvarjati občutek, da gledamo svet, ki deluje po pravilih umetne inteligence.

Občasno se serija preveč zaplete v razlaganje lastnih pravil in tehnološko izrazje, zaradi česar izgubi nekaj zaleta. Tudi tempo pripovedovanja postane neenakomeren. Vsi stranski zapleti niso enako prepričljivi, zato lahko del dogajanja deluje bolj kot priprava na naslednji preobrat kot pa organski razvoj zgodbe. Seveda je ves čas v zraku vprašanje, ali je Tommy res reinkarnacija Visionovega sina in kako je to sploh mogoče. Po uničenju polja HEX naj bi namreč vsi, ki jih je Wanda tam poustvarila, preprosto izginili. Serijo najdete na pretočniku Disney+!

The post Vision se sooča z eksistenčnimi vprašanji appeared first on Tehnozvezdje.

Po moje zato, ker ne gledamo zgolj sosledja akcijskih prizorov z dolgočasnimi vložki, ki služijo le kot lepilo med enim in drugim, ter ker so tokrat skoraj vsi liki »binarni«. Nihče ni popolnoma dober ali popolnoma zloben. Namesto linearnosti dobimo veliko odtenkov sivine. Ne pojavi se zlikovec, ki se Spider-Manu najprej silovito upira, dokler sosledje njunih srečanj ne pripelje do predvidljivega konca. Junak zmaga in nasprotnika vrže v ječo ali pa mu kako drugače prepreči, da bi še naprej trosil zlo. Tokrat smo priča pogostim spremembam smeri, v katerih se zgodba razmeroma dobro razvija. Konec je sicer predvidljiv, a le, če pod predvidljivostjo razumemo to, da mora biti »happy end«.

Zanimiva je tudi glavna nasprotnica, o kateri napovedniki ne povedo veliko. Zato vam ne bom kvaril užitka. Odgovoril bom le na vprašanje, ki se mi je pletlo po glavi: ali je povezana z mutanti X-Men? Odgovor je pritrdilen. Drugače pa gre takole. Svet je po uroku doktorja Strangea pozabil na Petra Parkerja, kar je popravilo razpoke v multivesolju. Štiri leta pozneje Spider-Man ostaja tihi varuh New Yorka. Podnevi je Peter neznanec, ponoči pa varuje mesto pred kriminalom. Policija ga pri tem ne preganja več, temveč z njim sodeluje, meščani pa mu zaupajo. Medtem njegova nekdanja punca MJ in prijatelj Ned živita vsak svoje življenje. Čas je, da se njihove poti znova prekrižajo. Obenem dogajanje popestrijo še Punisher, Scorpion in Hulk.

Film hkrati ni pretirano »stripovski«. Dinamika ni v ospredju, saj so si avtorji vzeli čas za globlji prikaz likov s poudarkom na njihovih strahovih in čustvih. Čeprav je Parker zaradi višjega cilja sprejel samotarsko življenje, to še ne pomeni, da mu je všeč oziroma da nima pomislekov. Podobno je tudi z drugimi liki, ki se prav tako soočajo s svojimi težavami. Te so, morda celo prvič, dokaj človeške. Nič hudega, če se ti bodo nekateri prizori zaradi tega zdeli nekoliko dolgočasni. Tako je, ker smo se navadili hitrega tempa in nenehnega dogajanja, zato se nam prizori, ki gradijo like, včasih zdijo počasni. Ta film boš moral spremljati z obema očesoma, ne le z enim.

Prav zato liki delujejo bolj prepričljivo kot v številnih Marvelovih filmih zadnjih let. Niso zgolj nosilci supermoči, temveč ljudje z dvomi, strahovi in napakami. Njihove odločitve ne izhajajo iz scenaristične potrebe po naslednjem akcijskem prizoru, ampak iz tega, kar so doživeli. Zato jim gledalec lažje verjame in zanje tudi navija.

Ob tem seveda nima smisla zanemariti odlične akcije. Petrova mutacija napreduje. Dobi nove moči, ki se jim nekaj časa upira, dokler ne dojame, da so del njega in jih bo moral hočeš nočeš sprejeti. Sicer bi dobili še enega Hulka, ki se nenehno bori s svojim alter egom. Tudi humorja je manj. A če odštejem Petrovo razgibavanje pred bojem z opazko, da ni več najstnik, humorni vložki ne temeljijo več na banalnostih.

Četrti Spider-Man ni slab. Pravijo celo, da je najboljši doslej. Ne vem. Vem pa to, da nakup kinovstopnice, vedra kokic in velike pijače za dobri dve uri zabave nikakor ni metanje denarja skozi okno!

The post Pajek razpet med čustvi in mutacijo appeared first on Tehnozvezdje.

Se še spomnite tretjega Železnega moža, Iron Man 3? V njem je Ben Kingsley igral Trevorja Slatteryja, propadlega igralca, ki po naročilu upodobi Mandarina, domnevnega vodjo teroristične organizacije Deset prstanov. Kljub prevari konča v zaporu, od koder ga kasneje ugrabijo zločinci. V Wonder Manu se vrača v Los Angeles z željo, da bi znova zagnal igralsko kariero, a ga agenti FBI že na letališču aretirajo. Postavijo ga pred izbiro. Vrnitev v zapor ali sodelovanje z Oddelkom za nadzor škode, ki sumi, da ima igralec Simon Williams nevarne sposobnosti.

Simona igra Yahya Abdul-Mateen II, perfekcionist, ki se na avdicijah redno zapleta v lastne zamisli. Če že dobi vlogo, jo hitro izgubi, ker ne zna popustiti in sprejeti režijskih odločitev. Ko izve, da iščejo igralca za novo filmsko predelavo Wonder mana, filma njegovega otroštva, je prepričan, da je končno prišel njegov trenutek. Avdicija pa je v resnici le Trevorjev način, da se mu približa. Kar se začne kot manipulacija, postopoma preraste v presenetljivo iskreno prijateljstvo.

Bistvo serije ni v moči, ki se je Simon zaveda, a jo potlači, ker je ne zna nadzorovati. Težišče je v odnosu med moškima, od katerih je eden na začetku poti, drugi pa že skoraj na njenem koncu. Trevorjeva mentorska vloga postaja vse bolj pristna. Mlajšega kolega uči, kako se umakniti lastnemu egu, bolje razumeti like in posledično urediti tudi svoje življenje. Ob tem dobimo vpogled v zakulisje filmske industrije in presenetljivo konkreten tečaj igralske obrti. Od ustvarjanja demo posnetkov do razmisleka o intonaciji, motivaciji in strukturi prizora.

Akcija se pojavi le občasno, ko Simonove sposobnosti uidejo nadzoru in za seboj pustijo razpokane zidove ter razdejane prostore. Šele proti koncu zares razumemo, kako močan je Čudežni mož in da se je sposoben obvladati. Kdor pričakuje klasično marvelovsko pirotehniko, bo razočaran. Tisti, ki sprejmejo bolj umirjeno, značajsko zasnovano pripoved, pa bodo dobili presenetljivo zrelo serijo z liki, ki imajo težo in jih je preprosto prijetno spremljati.

Kaj: serija Wonder Man o človeku s supermočjo, v kateri je akcija drugotnega pomena, praktično je skoraj ni.

Kje: pretočnik Disney+. Če ga nimate, potem, saj veste kje.

Ocena 4: v ospredju je prijateljstvo dveh igralcev in razmeroma neposreden pogled v filmsko industrijo. Kar je nekoliko nenavadno, saj vendarle govorimo o Marvelovi seriji o posamezniku, ki svojo supermoč zavestno skriva in se je celo boji.

Priporočilo: po našem mnenju primerna za gledalce vseh starosti in različnih pogledov na ta vse bolj kaotični svet.

The post Wonder Man: Ben Kingsley in Yahya Abdul-Mateen II ne bi mogla biti bolj simpatična appeared first on Tehnozvezdje.

Na Zemlji 828 ni metaljudi, razen članov skupine Fantastičnih 4, ki so moči pridobili po vesoljski misiji, kjer so bili izpostavljeni kozmičnim žarkom. Po tem so pometli z nepridipravi, odpravili krivico in družbo spremenili v utopijo. Njihova prijaznost, načelnost in moralnost nikoli ni bila pod vprašajem. Zdaj, ko je Sue noseča, človeštvo z zanosom »opranih možganov« nestrpno pričakuje rojstvo in se sprašuje, kakšne moči bo novorojenček imel.

Od tu naprej moj zanos zaradi šibkega scenarija upada. Če povzamem dogajanje, se stvari zgodijo, sledijo nove situacije, nato pride do konflikta, ki se hitro razreši z malo ali nič iznajdljivosti ali truda dobrih »fantov«. Junaki so ljubljenci množic, dokler niso za kratek čas spet na stranskem tiru, a jih ljudje hitro ponovno brezpogojno vzljubijo. Dovolj je, da jim Sue nameni krajši spodbudni monolog z dojenčkom v naročju. Javno mnenje očitno deluje kot stikalo za vklop in izklop. Zaključek je temu primeren. Dobri zmagajo, slabi izgubijo. Pika. Dovolj je, da si ogledaš »rajcer«, in hitro ti je jasno, kam pes taco moli.

Poživljajoče je, da junaki nikoli ne želijo biti »standup komiki«. Pravzaprav so lepo ujeli bistvo iz stripov, v kar sodi tudi meni zelo všečna estetika. Korenine mode, tehnologije, arhitekture in še česa neizogibno vlečejo iz Amerike šestdesetih let, vendar v obrnjeni obliki, saj je tehnološko družba naprednejša. Med drugim potujejo hitreje od svetlobe, pomočnica H.E.R.B.I.E. pa je izjemno inteligentna, čeprav ima namesto oči le ležišče za tračno kaseto s programom. Spominja na cinično Rosei iz animirane serije Jatson, ki so jo mimogrede začeli snemati v istem obdobju.

Na trenutke prizori, predvsem tisti v vesolju, povsem potegnejo gledalca vase, nakar sledijo osladni dialogi ali monologi, zaradi katerih začneš zehati. Zalotil sem se, da sem tedaj posegel po bližnjem telefonu. To je razlog, zakaj obiska kina nikakor ne bi priporočal. Pretočna storitev je povsem druga pesem. Če si že naročen na Disney+ in nimaš drugega dela, si ga lahko zavrtiš. Če nič drugega, boš užival v estetiki in v gospodu Fantastičnem (Pedro Pascal).

Ne verjamem, da sem se nasitil filmov s stripovskimi junaki. Prej je problem obstoječe formule »združimo se, da ustavimo zlobneže«, ki je na najbolj banalen in otročji način razlog, da so scenariji pogosto enaki. Fantastični 4 ni izjema. Med liki ni trenja, ni napetosti, razen kratkih površinskih nesoglasij, in njihova dejanja ne nosijo posledic. Ker posledic ni, stvari tečejo povsem prosto, film pa ponuja ravno dovolj humorja, da pozabimo na slab scenarij, nesposobne zlobneže in pomanjkanje junaških dejanj. Na splošno zelo neumen film, ki ohranja žanr pri življenju.

Kaj: Fantastični 4: Prvi koraki (The Fantastic Four: First Steps)

Kje: Pretočnik Disney+

Ocena 3: Toliko delčkov v tem filmu se je res dobro izšlo, da je škoda za slab scenarij, ki hitro izniči začetno navdušenje!

Priporočilo: Primerno za vse. Kaj naj rečem? Prizori, obnašanje, govorjenje, vse je skladno z nadzori in delom »Puritanca«.

The post Rosei, si to res ti in zakaj te za vraga kličejo H.E.R.B.I.E.? appeared first on Tehnozvezdje.

Ko se je za vekomaj poslovil Ironman (Tony Stark), se je odprl prostor za novega junaka v nepremagljivem eksoskeletu. Vloga je pripadla genialni študentki, ki obenem izvira iz nižjega sloja. Da je temne polti, je dodatna prednost oziroma so v Marvelu to celo načrtovali, ko so iskali poti do novih bralcev. Lik se je prijel v stripu, pojavil v filmu Wakanda Forever, kjer ga je upodobila igralka Dominique Thorne, in nazadnje dobil še lastno serijo (14. po vrsti). Ni slaba. Predvsem je drugačna, kar bo presodilo, ali bo podaljšana v drugo sezono.

Nadarjena študentka Riri Williams, ki v filmu naredi detektor vibranija in pomaga v spopadu, oblečena v eksoskelet, se vrne na MIT, kjer jo najdemo na začetku serije. Tam zanemarja študij ter ves talent usmerja v izpopolnjevanje obleke za reševalce. Ker sredstva pridobiva tudi tako, da za denar dela naloge manj nadarjenih študentov, jo izključijo z univerze. Ne preostane ji nič drugega, kot da se vrne k materi v Chicago in skuša narediti vse, kar je v njeni moči, da bi izpopolnila prototip. Vrnitev obudi spomin na očima in najboljšo prijateljico Natali (Lyric Ross), ki sta bila pred leti ubita v navzkrižnem ognju.

Kaj torej stori travmatizirana genialna izumiteljica? Skenira svoje možgane, da bi nadgradila umetno inteligenco, in ker se medtem spominja prijateljice, se ta v virtualni obliki na nekakšen način vrne v življenje. Za delo potrebuje denar, zato postane članica tolpe neprilagojenih. Vodi jih Parker »The Hood« Robbins (Anthony Ramos) in ni jasno, ali imajo podvigi na in prek meje zakonitosti cilj pomagati revnejšim oziroma je vse skupaj premeten načrt Hooda. S tetovažami na hrbtu, ki prekrivajo luske, in obleko s kapuco, ki ga naredi nevidnega, ni ravno utelešenje dobrega. Je zlobnež v seriji ali le njegov vajenec, bomo (upamo) izvedeli v prvi sezoni. Riri ne skriva, da je z njimi zaradi denarja. Tega potrebuje, da od Joeja McGillicuddyja kupuje visokotehnološke dele, ki jih ima ta napredek. Ponovno ne vemo njegovih namenov, a zdi se, da mu Riri nekoliko naivno zaupa.

Precej se moramo potruditi, da smo na tekočem z dogajanjem. Ironheart je hitra in divja serija z neizprosnim tempom. Kot da avtorji obupano ne želijo dati niti sekunde, da bi odvrnili pogleda z ekrana. V skladu z vzdušjem mladinske vsebine je veliko več teže namenjene zvestobi in prijateljstvu kot romantiki ali seksu. Ni preklinjanja in veliko je kričečih učinkov ter risanega nasilja, v katerem je veliko ljudi vrženih ob veliko zidov. Hkrati so ves čas v zraku vprašanja, kako dolgo se lahko družiš s kriminalci, ne da bi postal eden od njih, kako pogosto lahko storiš napačno stvar iz pravih razlogov, ne da bi te to pokvarilo in kdaj nevednost postane namerna. Na trenutke dogajanje zaide v »kozje molitvice«. Dokler spet koga ne vržejo ob zid. Na kar ni treba dolgo čakati.

Kaj: Ironheart (še ena serija iz Marvelovega vesolja).

Kje: pretočnik Disney+.

Ocena 3: Serija za mlajše občinstvo s karizmatično protagonistko je polna risanega nasilja in kričečih učinkov.

Priporočilo: Nasilje in grdo govorjenje sta na ravni mladinske serije. To pomeni, da je primerna skoraj za vse starostne skupine.

The post Bo karizma junakinje dovolj za uspeh te serije? appeared first on Tehnozvezdje.

Predsednik Thaddeus Ross (Harrison Ford) pošlje Sama Wilsona (Anthony Mackie) in Joaquina Torresa, zdaj v vlogi stotnika Amerike in Sokola (Falcon), v Mehiko z nalogo, da ustavita prodajo in vrneta ukradene predmete. Izkaže se, da je v ozadju kraje adamantija, kovine, najdene na »Nebesnem otoku« v Indijskem oceanu, doktor Samuel Sterns, ki ima z Rossom neporavnane račune. Začne se bitka s časom. Stotnik in Sokol preprečita vojno med Japonsko in Združenimi državami ter obenem ustavita »rdečega Hulka«. Konec je zadovoljiv za vse, z obveznim »rajcerjem« po odjavni špici, ki namiguje, da grozi napad iz drugega sveta.

O njem nisem razmišljal, ko so ga predvajali v kinematografih. Morda mu delam krivico in nekateri menijo drugače, a predvideval sem, da ni vreden karte. Zdaj, ko je pričakovano »priletel« na Disneyjev pretočnik, so se moja pričakovanja še kako izpolnila. Film je odlično posnet in večina posebnih učinkov je na presenetljivo visoki ravni. Ne pa vsi. Zaključna scena pretepa med stotnikom in rdečim Hulkom v češnjevem drevoredu sodi med izjeme, kajti spreletelo me je, da gledam risanko. Ampak sem preživel. Čeprav igra ni v ospredju, bi vseeno izpostavil Forda. Kadarkoli se pojavi, naredi sceno občutno zanimivejšo.

Ne bo ravno škoda, ako boste film izpustili. Razen nekaj informacij o širši sliki, ki bodo morda pomembne v katerem od naslednjih projektov, ostalo nima dolgega veka. Hitro pozabljivo in brez refleksije na dogajanje v svetu oziroma obilje zabave na prvo žogo«! Najbolj me je razočaral osrednji negativec Sterns. Videti je, kot da vse ve in v rokah drži vse niti, a manjka bolj udaren konec. Morda tega namenoma ni in se v ozadju še vedno izvaja njegov pretkani načrt? Novi stotnik je fant od fare (na trenutke je njegov odnos do slabih fantov na meji sladkorne bolezni), ravno tako novi Sokol, in očitno bosta ta dva skupaj zbobnala novo ekipo Maščevalcev. Pustimo se presenetiti.

Kaj: Stotnik Amerika: Pogumni novi svet (Captain America: Brave New World)

Kje: Pretočnik Disney+

Ocena 3: Ponovno so udarili s površnim prikazom Marvelovega filmskega vesolja. Film je poln akcije in spektakularnih prizorov, a žal je to vse, po čemer si ga boste zapomnili.

Priporočilo: Bi »djal«, da je primeren za vse starosti in svetovne nazore. A so ga kljub temu označili kot primernega za starejše od 13 let zaradi bojev in »močnih« besed?

The post Takšna je popolna fikcija dogajanja v resničnem svetu appeared first on Tehnozvezdje.

Sergeju Kravinoffu so avtorji v primerjavi s stripi bistveno spremenili poreklo. Ni več potomec aristokratske družine, ki je po oktobrski revoluciji prebegnila v London, temveč sin ruskega mafijca Nikolaja Kravinoffa. Pravijo, da se zlobni ljudje ne rodijo, ampak da jih takšne naredijo drugi. V tej misli je nekaj resnice. Oče je prepričan, da bo lov utrdil sinova in iz njiju izgnal »strah«, za katerega meni, da pomeni začetek konca. To je v njegovem poklicu povsem razumljivo. Dimitrij, ki bo postal Kameleon, in Sergej sta občutljiva otroka, močno navezana na mamo. Ko ta umre, oče dobi proste roke. A njegov načrt ne uspe. Sergej se po travmatskem dogodku v Afriki, kjer ga gotovo smrti reši Kalipso, odloči prekiniti vse stike z njim.

Naseli se na skrajnem vzhodu Rusije, na materini zemlji, ki jo je ta spremenila v rezervat za divje živali. Napoj, s katerim ga je Kalipso rešila, mu podari živalske moči, ki jih zdaj s pridom uporablja pri lovu na največje izrodke človeštva. Kaj se z njimi zgodi, si je lahko predstavljati. Domov se vrača le občasno, predvsem ob bratovem rojstnem dnevu. Ko Nosorog (Aleksei Sytsevich) brata ugrabi, se začne njegova preobrazba v anti-junaka, ki bo pozneje zagrenil življenje Spider-Manu.

Kraven sodi med najzanimivejše like v Marvelovem filmskem vesolju. Zato ni bilo nobeno presenečenje, da so posneli film z njim v glavni vlogi. Kot pogosto pa se je tudi tokrat izkazalo, da so pričakovanja eno, realnost pa nekaj povsem drugega. Film se mi (skoraj) v nobenem trenutku ni zdel dolgočasen, vendar je kljub temu na trenutke precej površen. Aaron Taylor-Johnson je sicer prijeten na pogled in lepo grajen, a po mojem mnenju ni ravno prototip »karakternega« igralca. Svoje so dodali še avtorji scenarija, zato je težko začutiti čustva ali dileme, s katerimi se lik spoprijema.

Potem so tu še varčevanje in nedoslednosti. Animacija glavnega junaka in predvsem divjih živali, bodisi leva ali medveda, je milo rečeno neživljenjska, saj so računalniški učinki preprosto preveč očitni. Na vprašanje, kaj počnejo divji afriški vodni bivoli na skrajnem vzhodu Rusije, se niti ne želim resno odzvati. Zdi se, da se nihče ni zares ukvarjal z realistično predstavitvijo naravnega okolja. Še dobro, da se v prizorih iz lova v afriški savani ne sprehajajo pingvini.

Ne trdim, da je film slab. Trdim pa, da bi zlahka bil veliko boljši, če ponovno ne bi prevladala želja po poenostavitvi zgodbe in pretiravanju z akcijskimi prizori, bodisi v divjini ali na ulicah Londona. To pa še ne pomeni, kot bi morda sklepali po spletnih ocenah, da si ga ni vredno ogledati. Pravim le, da je primeren za ogled v domačem okolju, ko na sporedu ni ničesar pametnejšega. Vsekakor pa zanj ne bi nikoli plačal kino vstopnice.

Kaj: Kraven the Hunter (anti-junak iz Marvelovega filmskega vesolja)

Kje: televizijski program HBO

Ocena 3: Animacija je na trenutke površna in tudi zgodbi ne bi škodilo kanček globine.

Priporočilo: Ni primerno za najmlajše (in ljudi z občutljivimi želodčki) zaradi nazornega prikaza ubijanja.

The post Zlovešč konec napoveduje temačno prihodnost appeared first on Tehnozvezdje.

Otvoritev prvega dela nosi zgodovinski preblisk, ko se zaradi uboja prijatelja Foggyja Matt (Charlie Cox) odloči, da bo kostum Daredevila pospravil v omaro. Ampak ko takrat skače po stavbah in lovi morilca, so prizori tako zelo očitno računalniški, da je pravzaprav spremenjen narativ odlična ideja. Usodi seveda ni mogoče ubežati, a videli bomo, kako se bo vse skupaj razpletlo, saj Disney še ni objavil vseh delov prve sezone.

Maskirani slepi junak kakopak ne more obstajati v svetu, v katerem ni njegovega glavnega nasprotnika. Po spopadu s Hawkeyjem in kratki avanturi v seriji Echo se vrne vsaj na prvi videz spremenjeni Kingpin (Fisk) z novo agendo. Zdaj naj bi želel temeljito izboljšati New York in zato kandidira za župana. Dejstvo, da ga zanima predvsem moč in ne več toliko denar, ni najbolj po godu ženi Vanessi, ki je v njegovi odsotnosti vodila kriminalno organizacijo. Ljudje pa so navdušeni nad njegovim odkritosrčnim načinom govorjenja in preprostimi rešitvami, za katere se zdi, da jih ponuja za vse mestne težave. Pri tem ignorirajo različne problematične vidike njegovega temperamenta in kariere ter ga izvolijo. Vsaka podobnost s Trumpom in njegovimi sledilci je verjetno zgolj naključna. Tako za Matta kot za Fiska zanikanje svojih alter egov pomeni poskus, da cilje dosežeta po pravi poti.

V seriji blesti Vincent D’Onofrio. Težko bi kdorkoli drug bolje upodobil Kingpina in čeprav je jasno, da je v glavi zakoreninjen kriminalec, ne moreš, da ti ne bi bil vsaj malce všeč. Njegovo brutalno-estetsko obnašanje morda ni dramatično drugačno kot pred desetimi leti, vendar je še vedno zanesljivo magnetno. V tem zlahka najdete povezavo s Colinom Farrellom, ki je enako dobro upodobil Pingvina (ta sicer namesto v Marvelov svet sodi v svet DC-jevih stripov). Tako kot večino junakov tudi Daredevila prežema jeza. Toda Cox mu prinese tudi karizmo, celo lahkotnost, ki je še toliko bolj privlačna, ker je videti tako skromen. Potem je tu še odlična scenografija in rahla temačnost prizorov, kar daje »ponovnemu rojstvu« ločeno identiteto, avtorjem pa je hkrati uspelo ohraniti vezi z zapuščino stripov!

Meje med junaškim odvetniškim delom in nasiljem vigilanta se začnejo brisati, ko mora Murdock najti in nato rešiti pričo nasilja policistov, medtem ko Fisk začne uporabljati mafijske prijeme, da bi si olajšal prevzem oblasti. Čeprav je zamegljeno, kmalu začnete ločevati dobro od slabega. A ravno zapletenejši in večplastni odnos med Mattom in Fiskom je srž in razlog, zakaj se boste nekateri strinjali, da je tokratna serija boljša od tiste izpred skoraj desetih let. Dodajmo še odlično posnete prizore, ki nadgrajujejo dogajanje, in hitro postane jasno, zakaj jo toplo priporočam.

Kaj: serija Daredevil: Born Again

Kje: pretočnik Disney+

Ocena 4: Po vzoru Pingvina je večji poudarek na posameznikih in še posebej na zapletenem odnosu med odvetnikom Mattom Murdockom (Daredevilom) in novim županom New Yorka Wilsonom Fiskom (Kingpinom).

Priporočilo: Po zaslugi nasilja in neprimerno izbranih besed serija ni primerna za novodobne puritance!

The post Odlična igra in bravurozni prizori! appeared first on Tehnozvezdje.

Serija je postavljena na alternativno časovnico, še dobro, da obstaja večvesolje, to pa zato da so znani liki prikazani na nove načine. Ob tem ni mogoče spregledati animacije s senčenjem, kot poklon slogu prvih stripov. Meni slog ugaja oziroma dejal bom, da lepo sede na zgodbo o izvoru in zgodnjih dneh Petra Parkerja kot Pajka, ki med bojem vedno najde čas za inteligentne humorne vložke. V to avtorji niso posegali!

Petra ne piči radioaktivni pajek v laboratoriju (vsaj ne neposredno), temveč sposobnosti pridobi s temporalnim paradoksom, ki ga povzroči doktor Strange (ta ob prihodu izjavi, da ne bi smeli biti tu), ko med bojem s simbiotskim Nezemljanom potuje skozi čas. To povzroči alternativno časovnico v večvesolju, v kateri vlogo mentorja namesto Tonyja Starka prevzame Norman Osborn in kjer so Petrovi najbližji nežno drugačni v rasi, stasu in obnašanju.

Zaradi vznemirljivega pristopa k animaciji se pogosto zdi, da prizori skačejo iz stripa. Vendar je na trenutke malo nerodna in se izrazi na licih likov ne ujemajo najbolje s potekom dogajanja. To ne pomeni, da je slaba, le počasnejša in manj dodelana v primerjavi z drugimi serijami. Retro pristop vsekakor paše, a sam po sebi nikdar ni dovolj. Pomembna je tudi zgodba, kjer sem imel nekaj pomislekov. Sovražim neskončne litanije ponavljanja, v tem primeru izvora pajka. Na srečo so tokrat ta del spremenili in predvsem pohitrili. Pajek Petra piči in že po dveh ali treh prizorih je znan kot maskiran, skače po mestu, medtem ko iz zapestnic strelja pajčevino. Nikakršnega dolgovezenja in pogrevanja običajne župe, kaj se je dogajalo vmes. Podobno je s Petrovimi sopotniki in nasprotniki. Počasi sicer izvemo podrobnosti, a so takoj pripravljeni na akcijo. S tem so avtorji zmanjšali dolgočasne prizore na minimum. Kljub temu vam znajo misli in z njimi pozornost odtavati, ko se Peter opravičuje, ker je spet zamudil. Sreča je takšnih prizorov malo. Na splošno zlahka rečem, da zgodba lepo teče in da je dovolj prenovljena, da bo marsikomu zanimiva.

Kaj: animirana serija o prijateljskem pajku iz sosedstva (Your Friendly Neighborhood Spider-Man)

Kje: pretočnik Disney+

Ocena 3: Zabavno dogajanje zna na trenutke, ampak res samo na trenutke, biti nežno dolgočasno, a je zato hvale vreden rahlo arhaičen, morda celo stripovski slog animacije

Priporočilo: Še vedno živimo v svetu ameriške politične korektnosti, ki po prohibicijsko v tovrstnih vsebinah prepoveduje vse, kar bi užalilo preobčutljive nergače

The post Takšnega pajka verjetno še nisi gledal! appeared first on Tehnozvezdje.

Komur je bila všeč odlična serija Wanda Vision, temu bo tudi iz nje izhajajoča o čarovnici, ki je še kako povezana z njo in še s čim drugim. Spoznali smo jo kot radovedno sosedo v Westviewu, kjer si užaloščena Wanda po smrti Vizije ustvari alternativno resnično po zgledu ameriških situacijskih komedij. Temačno komični in preprečljiv nastop Agathe Harkness (Kathryn Hahn) je takrat skoraj ukradel predstavo, zato niti malo ne preseneča, da je mojstrica čarovnije dobila svojo serijo. Še dobro, kajti za enkrat kaže, da je odlična.

Tokratna zgodba nadaljujejo v trenutku, ko Agatha v izvirni seriji izgubi moči in je ujeta v alternativni osebnosti (malo čudne) detektivke Agnes v Westviewu. Suspendirana zaradi napada na osumljenca se vrne, da bi raziskala smrt neznanke, katero truplo se čudežno pojavi ob potoku sredi gozda. Ni dolgo detektivka, saj se okolje začne hitro sesuvati, vse do trenutka, ko se zave, kje je. Pojavi se čarovnica Rio Vidal (Aubrey Plaza), a ko dojame, da se še ne more maščevati, ji pove, da drugi ne bodo tako uvidevni. Agathi ne preostane nič drugega, kot da se poda na Cesto čarovnic, kajti če ji uspe priti do konca, bo nagrajena s tistim, česar si najbolj želi. V njenem primeru s čarobnimi močmi. Pridružijo se ji štiri čarovnice, ki ji pomagajo odpreti portal do »ceste« in Teen (Joe Locke), velik oboževalec Agathe in raziskovalec temne magije. Ker ima vsak svoj razlog, zaradi katerega sodeluje v čudni odpravi, je konfrontacija, polna črnega humorja, neizbežna.

Nedvomno serijo odlikuje odlična igra karakterne igralke, ki z glasom, mimiko in nenazadnje stasom prepriča praktično v vsaki situaciji. Poleg tega velja natančno spremljati dialoge med člani »odprave«, saj so pogosto poglobljeni in če ne smešni, pa zagotovo vredno razmisleka. Scenarij je namreč resnično izpiljen do potankosti in brez težav drsi iz (črne) komedije v tragedijo in nazaj. Ker je zraven še dovolj akcije, je serija popolna predigra pred letošnjo nočjo čarovnic.

Agatha All Along spodkopava tradicionalni pogled na Marvelovo filmsko vesolje, saj je polna zanimivih likov z globljimi zgodbami in značaji. Zgodba lepo teče, je zabavna in počasi postavlja temelje za čustvena in globoka razkritja v prihodnjih delih. Ne bom presenečen, če se bo pretresljivo (in zanimivo) tudi zaključila.

Kaj: serija Agatha All Along v devetih delih (čarovnica iz Marvelovega filmskega vesolja)

Kje: pretočnik Disney+

Ocena 3,7: Še ena od tistih drugače zastavljenih serij (oziroma filmov), ki predstavljajo žarek upanja, da ameriška produkcija ni v celoti zapadla v poenostavljanje zgodb in politično korektnost.

Priporočilo: Primerno za starejše od 14 let ob prijaznemu opozorilu, da si velja predhodno ogledati serijo WandaVision in morda tudi film Doktor Strange v multivesolju norosti.

The post Agnes spozna, da je Agatha! (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.