Kdo pravi, da smo naveličani filmov o stripovskih junakih? Četrti film s Tomom Hollandom v glavni in Zendayo v stranski vlogi kaže drugačno sliko. Mislim, da mi je jasno, zakaj je tako!
Po moje zato, ker ne gledamo zgolj sosledja akcijskih prizorov z dolgočasnimi vložki, ki služijo le kot lepilo med enim in drugim, ter ker so tokrat skoraj vsi liki »binarni«. Nihče ni popolnoma dober ali popolnoma zloben. Namesto linearnosti dobimo veliko odtenkov sivine. Ne pojavi se zlikovec, ki se Spider-Manu najprej silovito upira, dokler sosledje njunih srečanj ne pripelje do predvidljivega konca. Junak zmaga in nasprotnika vrže v ječo ali pa mu kako drugače prepreči, da bi še naprej trosil zlo. Tokrat smo priča pogostim spremembam smeri, v katerih se zgodba razmeroma dobro razvija. Konec je sicer predvidljiv, a le, če pod predvidljivostjo razumemo to, da mora biti »happy end«.
Zanimiva je tudi glavna nasprotnica, o kateri napovedniki ne povedo veliko. Zato vam ne bom kvaril užitka. Odgovoril bom le na vprašanje, ki se mi je pletlo po glavi: ali je povezana z mutanti X-Men? Odgovor je pritrdilen. Drugače pa gre takole. Svet je po uroku doktorja Strangea pozabil na Petra Parkerja, kar je popravilo razpoke v multivesolju. Štiri leta pozneje Spider-Man ostaja tihi varuh New Yorka. Podnevi je Peter neznanec, ponoči pa varuje mesto pred kriminalom. Policija ga pri tem ne preganja več, temveč z njim sodeluje, meščani pa mu zaupajo. Medtem njegova nekdanja punca MJ in prijatelj Ned živita vsak svoje življenje. Čas je, da se njihove poti znova prekrižajo. Obenem dogajanje popestrijo še Punisher, Scorpion in Hulk.
Film hkrati ni pretirano »stripovski«. Dinamika ni v ospredju, saj so si avtorji vzeli čas za globlji prikaz likov s poudarkom na njihovih strahovih in čustvih. Čeprav je Parker zaradi višjega cilja sprejel samotarsko življenje, to še ne pomeni, da mu je všeč oziroma da nima pomislekov. Podobno je tudi z drugimi liki, ki se prav tako soočajo s svojimi težavami. Te so, morda celo prvič, dokaj človeške. Nič hudega, če se ti bodo nekateri prizori zaradi tega zdeli nekoliko dolgočasni. Tako je, ker smo se navadili hitrega tempa in nenehnega dogajanja, zato se nam prizori, ki gradijo like, včasih zdijo počasni. Ta film boš moral spremljati z obema očesoma, ne le z enim.
Prav zato liki delujejo bolj prepričljivo kot v številnih Marvelovih filmih zadnjih let. Niso zgolj nosilci supermoči, temveč ljudje z dvomi, strahovi in napakami. Njihove odločitve ne izhajajo iz scenaristične potrebe po naslednjem akcijskem prizoru, ampak iz tega, kar so doživeli. Zato jim gledalec lažje verjame in zanje tudi navija.
Ob tem seveda nima smisla zanemariti odlične akcije. Petrova mutacija napreduje. Dobi nove moči, ki se jim nekaj časa upira, dokler ne dojame, da so del njega in jih bo moral hočeš nočeš sprejeti. Sicer bi dobili še enega Hulka, ki se nenehno bori s svojim alter egom. Tudi humorja je manj. A če odštejem Petrovo razgibavanje pred bojem z opazko, da ni več najstnik, humorni vložki ne temeljijo več na banalnostih.
Četrti Spider-Man ni slab. Pravijo celo, da je najboljši doslej. Ne vem. Vem pa to, da nakup kinovstopnice, vedra kokic in velike pijače za dobri dve uri zabave nikakor ni metanje denarja skozi okno!
Brez komentarjev