V nekaterih primerih gremo kot družba zelo hitro od tega, da se nam nekaj zdi futuristično, do vsesplošne uporabe. Tako je navsezadnje tudi s »klepetalnimi boti« umetne inteligence, ki jih sprašujemo vse po vrsti, se nanje zanašamo za povzetke iskanj z različnimi vprašanji ali za ustvarjanje izdelkov, za katere smo pred tem porabili precej svojega časa in v teh nalogah niti nismo bili nujno boljši kot je digitalna pamet. Morda ji bomo v prihodnje res zaupali tudi »raziskavo trga« in nakupne odločitve. Vprašanje zna biti samo, ali le »preproste« in duhamorne, ali tudi tiste, kjer so posredi še čustva.

»Prihodnost si pogosto predstavljamo kot nekaj dramatičnega, vendar tehnologija zares spremeni naše življenje takrat, ko je skoraj ne opazimo več. Brezstična plačila so bila nekoč novost, danes o njih praktično ne razmišljamo. To merilo bo ostalo enako tudi v času, ko agenti umetne inteligence postajajo del nakupovanja: ali jih ljudje uporabljajo v vsakdanjem življenju in pod pogoji, ki jih določijo sami,« je na omenjenem dogodku izpostavil mednarodno priznani futurolog Magnus Lindkvist. Brezstično plačevanje, ki obstaja že dve desetletji, so na začetku tudi spremljali dvomi in nezaupanje v varnost, toda kasneje je to izginilo, še posebej obdobje covida pa je posvojitev te rešitve močno pospešilo in danes komaj še komu pade na pamet, da bi plačeval kako drugače.

Mastercard in banka NLB sta v Sloveniji že izvedla prvo agentsko transakcijo. Direktorju slovenske podružnice družbe Mastercard Luki Gabrovšku je umetna inteligenca (Mastercard Priceless) pripravila tri scenarije za obisk New Yorka ter nato za izbranega tudi potrdila rezervacije in plačala vozovnice. Pri tem v sami transakciji ni posredovala nikakršnih podatkov, ki bi jih bilo mogoče prestreči in uporabiti kje drugje, saj vse temelji na »tokeniziranih« plačilnih podatkih. Številka plačilne kartice je denimo nadomeščena z varnim plačilnim žetonom. Kljub temu so sodelujoči na dogodku veliko govorili ravno zaupanju uporabnikov v tovrstna plačila. Brez zaupanja v njihovo varnost in tudi celoten sistem pravil in odgovornosti, namreč ne bodo mogla zaživeti.

Regijski direktor v družbi Mastercard Peter Bakenecker je izpostavil, da gre v mnogih primerih, ki ne vključujejo posebne izkušnje, kot je denimo iskanje polnilnika za telefon, kabla HDMI ali nove zaloge nastavkov za elektronsko zobno ščetko, kjer je treba le določiti parametre, med njimi najvišjo sprejemljivo ceno, zgolj za drugačen nakupni kanal. Toda zaupanje kupcev bo ključnega pomena. Ponudniki bodo morali  v celotno verigo vgraditi popolno sledljivost in preverljivost, kdo je sodeloval pri odločitvah in transakcijah ter zakaj se je odločal, kakor se je. Tu gre med drugim za vprašanje, kdo je odgovoren v primerih, ko bi šlo kaj narobe ali ko bi posameznik dokazoval, da je umetna inteligenca izvedla transakcijo brez njegove vednosti oz. odobritve. Zato je t. i. preverljiv namen zasnovan tako, da ustvari preverljiv zapis potrošnikovih navodil in pooblastil ter pomaga ugotoviti, ali je bil nakup skladen z danim pooblastilom. Ob vprašanjih ali sporih bo tako zagotovljena večja jasnost, čeprav bo odgovornost še vedno odvisna od okoliščin posamezne transakcije.

Tudi za same agente bo, kjerkoli bomo do njih že dostopali – pri trgovcu samem, v splošno uporabljanih storitvah UI, ali v namenskih (nedavno je denimo Meta predstavila Muse, OpenAI pa Dots) – morala biti na voljo možnost preverjanja, da so legitimni. Goljufi z lažnimi bodo vedno prežali na potencialne neprevidne posameznike. Kot je dodal Antonio Argir, član uprave NLB, odgovoren za upravljanje skupine, plačila in inovacije, na standardu za dokazovanje legitimnosti UI-agentov že aktivno delajo.

Stopimo korak nazaj

O kakšnem nakupovanju sicer sploh govorimo? »Agent« je pomočnik, namenjen točno določenim nalogam. Ni splošni »klepetalni bot,« ki pretežno išče informacije ali tudi ustvari kakšen izdelek, temveč na osnovi poznavanja uporabnika – to predpostavlja dostop do določenih osebnih informacij, kjer tudi utegnejo nekateri potegniti mejo – in znotraj vnaprej postavljenih uporabnikov želja in parametrov opravlja naloge, sprejema odločitve in to počne (pretežno) samostojno. Pretežno dodajam zato, ker bo končno besedo še vedno lahko imel kupec, torej človek.

Ni si težko zamisliti tovrstne pomoči pri prej omenjenih »dolgočasnih« nakupih, takih, ki zahtevajo veliko raziskovanja za malo končnega zadovoljstva (denimo iskanje letalskih vozovnic) ali pri konstantnem preverjanju, če je morda cena kateremu od izdelkov na spisku želja dovolj padla, da se ga že splača kupiti. To so naloge, ki res pretežno jemljejo čas in pozornost in bi jih marsikdo z veseljem prepustil umetni inteligenci. Posredi bo zagotovo cenovni vidik. Že zdaj je treba za napredno UI in za »dovolj« žetonov, ki zagotavljajo uspešno opravljeno nalogo, plačevati naročnino. Toda v prihodnje bodo modeli morda drugačni, razmišlja Magnus Lindkvist.   

Veliko vprašanje je tudi, ali bi prepustili tudi kupovanje tistega, kjer je že samo odkrivanje, pregledovanje, tudi ogledovanje in tipanje artiklov tolikšna izkušnja, da se ji ne bi odpovedali. V enačbo bo prišla še moč blagovnih znamk, zato se bosta »klasični« in »agentski« način nakupovanja vsaj do neke mere zagotovo dopolnjevala.

Na konferenci smo slišali tudi mnogo vprašanj, kaj to pomeni za trgovce. Po eni strani se bodo morali prilagoditi in jih po besedah Lindkvista lahko skrbi za vidnost v polju, ki ga bodo prečesavali agenti, toda po drugi strani si ni težko predstavljati, da bodo igro krojili po svoje, in bodo poskušali z različnimi triki pretentati agente, ki tega morda ne bodo prepoznavali tako spretno, kot vsaj v nekaterih primerih pravi kupci, ali pa bodo slednje celo blokirali, kar se tudi že dogaja. Vendar se bo zadeva zagotovo razvijala tako na eni kot na drugi strani.

* Članek smo pripravili v sodelovanju z družbo Mastercard.

The post Umetna inteligenca spreminja vse, kmalu prihaja na vrsto agentsko nakupovanje appeared first on Tehnozvezdje.

Ljubljana se po besedah poslovnega direktorja družbe Mastercard v Sloveniji Luke Gabrovška z novostjo postavlja ob bok več kot 250 mestom po svetu, »kjer lahko prebivalci in turisti brez večjega truda plačujejo javni prevoz.« V osnovi gre za enostavnost in tudi za to, da se ni treba ukvarjati z odgovorom na vprašanje, »kako naj plačam vožnjo z mestnim avtobusom.« Gotovino so na »trolah« ukinili l. 2009, ko so uvedli kartico Urbana. »Enostavnost uporabe je ključna prednost, to spodbuja k uporabi tistih oblik mobilnosti, ki jih mesto tudi želi spodbujati,« je ob tem izpostavil podžupan Mestne občine Ljubljana Rok Žnidaršič. »Ljubljana ni prva, ki bo povzela to rešitev, na Nizozemskem na njej sloni celoten javni promet in je popolnoma brezgotovinski. Ostala slovenska mesta bodo zagotovo sledila,« je še poudaril Luka Gabrovšek.

Rok Vihar, namestnik direktorja LPP, je pojasnil, da bo plačevanje z bančnimi karticami dopolnilni način Urbani. Nikakor ne konkurenčni in je tudi ne bo izrinil. »Oba sistema bosta zelo lepo živela drug ob drugem, za obiskovalce bo uporaba bistveno lažja, medtem ko bodo meščani verjetno večinoma uporabniki Urbane, a občasno bodo šli na avtobus tudi z Mastercardom.«

Dnevno aktivnih uporabnikov Urbane je sicer približno 80 tisoč, skupno izdanih kartic pa je kar 1,3 milijona. Novo aplikacijo si je že namestilo približno 40 tisoč uporabnikov. Tudi v njej se da po novem polniti dobroimetje z bančnimi karticami, mogoče pa je tudi prenesti obstoječo fizično kartico v digitalno okolje, vendar potem v plastični obliki preneha delovati. Zato in ker aplikacija deluje čez bluetooth, ne čez NFC za (hitrejše in bolj priročno) brezstično prislanjanje, bi sam raje ostal kar pri obojem. Za vsak slučaj.

Plačilo ljubljanskega avtobusa z bančno kartico bo mogoče za eno samo vožnjo, veljalo bo torej od takrat, ko bo potnik vstopil na avtobus in prislonil kartico, do takrat, ko bo izstopil. Če bo prestopil na drugega, bo plačal vnovič. Urbana seveda omogoča vožnjo do 90 minut z enim plačilom. Prav tako bo slednja še naprej nujna za mesečne, dijaške, upokojenske in druge abonentske vozovnice. Slednje se zdi dokaj logično, glede prestopanja pa so nekatera mesta po svetu bolj napredna, saj je to mogoče tudi z bančnimi karticami, ki v zalednem sistemu postanejo (oz. njihovi digitalizirani »žetoni«) nekakšne priložnostne mestne kartice za tisto obdobje.

Dolgo že poslušam, kako bi morala biti bančna kartica privzeto plačilno sredstvo v mestnem potniškem prometu, na parkirnih avtomatih, polnilnicah za električna vozila in še kje. Nekateri znova promovirajo gotovino, toda ta se ne bo vrnila, ker je preprosto nepraktična za tovrstne uporabe in bi sploh na avtobusih povzročala dodatno gnečo in zamude. Glede kartic, ki jih imamo vsi v žepu, se strinjam. Nedvomno ni niti enega dobrega razloga, da bi morali naključni uporabniki iskati aplikacije, namenske kartice ali še kaj tretjega, da lahko uporabijo želeno storitev. Še posebej, če brez tega plačila ne morejo priti, kamor želijo, ali se izogniti kazni (npr. za nepravilno parkiranje). Obenem pa si vsekakor predstavljam, da za redne uporabnike bančna kartica ne bo primarno plačilno sredstvo.

Na avtobusu bo to Urbana, Centralka ali kakšna druga lokalna kartica. Podobno za izposojo koles. Medklic – seveda bi bilo prav, da bi se mesta po Sloveniji dogovorila za eno samo ali interoperabilnost različnih. Za parkiranje prav tako ali pa Easypark oz. kakšna druga aplikacija, ki nudi dodatne možnosti (podaljševanje in skrajševanje časa parkiranja, tudi na daljavo, parkiranje s prepoznavo registrske tablice, itd). Za polnjenje vozil bodo namenske kartice in aplikacije tudi nudile nižje cene, spremljanje podatkov, upravljanje na daljavo in še kaj. Vsaj del te funkcionalnosti se da vzpostaviti s spletnim vmesnikom, pri čemer polnilnica vsakič sproti generira kodo qr za dostop do njega, cenovni del z naročninami pa bo verjetno vezan na kartico »avtomobila«, aplikacijo ali pa kar na samo vozilo. Kar pa je tudi najugodnejša možnost, saj odpade potreba po kakršnih koli karticah, če se avto in polnilnica sporazumeta sama. Bomo morda tudi na avtobus nekoč vstopali samo z določenim čipom nekje pri ali v sebi? (Prepoznavo obraza in druge biometrične metode bodo, vsaj upam, prepovedali na ravni EU.) Verjetno bi večina še vedno raje izbrala prislanjanje kartice ali vklapljanje povezovanja po bluetoothu, samodejnost se v tem primeru zdi nekoliko preveč distopična.

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Komu so prenosniki s Snapdragonom (sploh) namenjeni
• 
  KRATKI TEST Honor Tab X8b: Za filme in otroke, na težkih nalogah pa si polomi zobe
• 
  Vsak korak šteje: Telekom Slovenije in Samsung z 10.000 evri podpore združenju Europa Donna Slovenija
• 
  PRVI VTIS (TEST) iPhone Duo: Zakaj Apple prodaja bučke, da guba ni opazna?
• 
  Spremembe so stalnica, ki jezijo le, dokler se jih ne privadiš!

The post Javni prevoz bomo plačevali z bančnimi karticami, vendar ne vsi in ne vedno appeared first on Tehnozvezdje.

»Potrošniki ta relativno nov način plačevanja hitro in enostavno vključijo v svoj vsakdan,« bum tovrstnega poravnavanja računov v trgovinah, barih in drugod pojasnjujejo v omenjenem kartičnem ponudniku. Po njihovih besedah je trend opazen po celotni Evropi, saj je nosljiva tehnologija, ki omogoča plačila, na voljo v 26 državah EU, s kupno 30 različnimi napravi.

Slovenije sicer ni prvimi desetimi državami z največjim deležem plačil z urami, zapestnicami ali prstani. V Evropi glede tega prednjači Nizozemska, saj so tam izvedli kar tretjino vseh tovrstnih transakcij. Sledijo Velika Britanija z 18 odstotki, Švica z osmimi in Rusija s sedmimi odstotki. Pri čemer so tu všteta tako plačila s pasivno kot z aktivno tehnologijo. V deseterici so se omenjenim državam pridružile še Poljska, Švedska, Češka, Finska, Nemčija in Ukrajina. Globalno pa je pred Nizozemsko še Avstralija, medtem ko bi se med prvih deset uvrstile le še ZDA, sicer pa so evropske države pred ostalim svetom glede tega trenda. Skupaj je bilo letos v Evropi dvajsetkrat več transakcij z »nosljivčki« kot v Severni Ameriki.

Tudi analitska hiša IDC je nedavno objavila podatek, da se je v letošnjem tretjem četrtletju prodaja tovrstnih naprav skoraj podvojila glede na enako lansko obdobje. To gre resda pretežno na račun slušalk (brez kablov), ki jih tudi uvrščajo v kategorijo nosljivih naprav, a ure in zapestnice prav tako pridobivajo na priljubljenosti. Zraven pa še določeni modni dodatki, ki niso povezani in pametni, vsebujejo pa čip in anteno za komunikacijo na kratke razdalje (NFC). S tako uro, zapestnico ali prstan se približamo telefonu in nanjo »prenesemo« plačilno kartico v obliki žetona, ki jo ob prislanjanju na terminal POS prepozna enako kot brezstično kartico. Seveda potem zahteva še vpis kode PIN, kajti aktivne naprave delujejo po principu avtentikacije na napravi, tako da ta že sporoči terminalu, da ni treba zahtevati PIN-a. Žal med bankami, ki delujejo v Sloveniji, ne poznam take, ki bi ponujala možnost plačevanja s pasivno nosljivo tehnologijo, pa tudi veliko tovrstnih naprav še nisem srečal. Je pa to precej razširjeno v Skandinaviji in še kje.

Večkrat smo že omenjali, da so brezstična plačila zelo hitro postala prevladujoča in so še naprej v strmem porastu. Po zadnjih podatkih je 61 odstotkov vseh transakcij v evropskih trgovinah brezkontaktnih, kar je za skoraj četrtino več kot v začetku lanskega leta. Število trgovcev in ostalih, ki sprejemajo tako vrsto plačil, pa jez 42 odstotkov naraslo na 70 odstotkov.

Potrošniki si želijo hitrejšega in bolj udobnega plačevanja. Neverjetno je, kako hitro prevzemajo inovativne plačilne tehnologije. Nosljiva tehnologija jim ponuja praktičnost in enostavnost ter hkrati zagotavlja potrebno zaupanje in varnost,

poudarja poslovni direktor podjetja Mastercard Slovenija Luka Gabrovšek. Letos je bilo sicer za Slovenijo prelomno leto glede plačevanja z nosljivimi napravami, saj sta postali dostopni platformi Garmin Pay in kasneje še Apple Pay. Pri slednji v prihodnjem letu pričakujemo še kakšno dodatno banko, upamo pa, da tudi prva ni zadovoljna z zgolj eno plačilno kartico v sistemu in da bo bistveno razširila polje potencialnih uporabnikov. Seveda pa bi veliko za dodaten preboj pomenila še prihoda platform Google Pay in predvsem Samsung Pay, kajti pametne ure korejskega proizvajalca so poleg Applovih najbolje prodajane.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Plačevanje z nosljivčki je v porastu, kje pa je Slovenija? appeared first on Tehnozvezdje.