Brezstično v lepem porastu, mobilno plačevanje samo v rahlem
Matjaž Ropret 12. novembra 2019 ob 06:47

Plačilne navade se spreminjajo, prav tako odnos kupcev in prodajalcev do novih načinov. Dokaza za to sta že v tem, da danes malodane vsi na blagajni pričakujejo brezstično plačilo in da vedo (ali vsaj slutijo) kaj nameravam, ko prav tam v rokah držim telefon. »S kartico?« Seveda. S tisto v mobilni denarnici. Podobne  so tudi ugotovitve najnovejše raziskave Masterindex, ki jo na vsakih nekaj mesecev izvaja podjetje Mastercard Europe. Čeravno bi si tam najbrž želeli, da bi bili trendi še bolj izraziti.

V Mastercardu oz. Mediani, ki je izvedla raziskavo, ugotavljajo, da zaupanje v brezstična plačila narašča, saj ga kot varnega dojema skoraj polovica vprašanih (47 odstotkov), pred dvema letoma pa je bilo takih odgovorov le tretjina. Uporabnikov, ki vsaj tri- do petkrat tedensko opravljajo nakupe na ta način, je bila pred dvema letoma četrtina, letos pa že skoraj polovica (46 odstotkov). Potrošnikov, ki skoraj nikoli ne uporabljajo brezstičnih plačil, je le še malo več kot petina (21 odstotkov), pred tremi leti jih je bilo 43 odstotkov. Večina po rezultatih raziskave tudi verjame, da so brezstična plačila hitra (82 odstotkov), enostavna (77 odstotkov) in praktična (76 odstotkov) rešitev za vsakodnevne nakupe. Brezstične kartice tudi počasi izpodrivajo gotovino. Kot najboljši način plačevanja jih je označila skoraj polovica (48 odstotkov) anketirancev in v »neposrednem obračunu« so premagale gotovino – 53 odstotkov vprašanih raje plačuje z njimi kot s »kešem«.

Poslovni direktor družbe Mastercard v Sloveniji Luka Gabrovšek je prepričan, da so ti podatki še dodatno potrdili pravilnost nedavne poteze z zvišanjem zneska, do katerega ni potrebna avtentikacija kupca (vpisovanja PIN-a), na 25 evrov.

Brezstična plačila predstavljajo revolucijo v uporabniški izkušnji, saj potrošnikom omogočajo popoln fizični nadzor nad svojo kartico in vse več potrošnikov se tega tudi zaveda,

je še poudaril Gabrovšek. Za porast brezstičnega plačevanja je zagotovo nekaj logičnih razlag. Banke so v zadnjih letih večinoma zamenjale kartice v obtoku s takimi, ki tovrstno obliko nakupov omogočajo, prav tako so si trgovci priskrbeli ustrezne terminale POS. Kupci in trgovci so se tega navadili, marsikdo je začel razumeti še varnostni vidik, nekaj pripomorejo še telefoni in mogoče celo kakšna ura. Če pogledamo celotno nakupovanje s karticami (tudi z vtikanjem v terminale), pa vidimo, da so nam najbolj všeč debetne. In več kot polovica vprašanih nima težav plačevanjem zneskov do petih evrov s kartico. Več kot 40 odstotkov uporablja »plastiko« za več kot štiri petine nakupov.

Delež plačevanja s telefoni tudi narašča, vendar mogoče nekoliko počasneje od želja in pričakovanj tako ponudnikov kartic kot bank. Skupno telefon za nakupe uporablja 48 odstotkov vprašanih, še vedno manj kot polovica, od l. 2015 pa se je delež dvignil za deset odstotnih točk, kar ni drastičen skok. Kaže pa na to, da smo že pred leti veselo plačevali z Moneto in opravljali spletne nakupe z mobilnimi napravami. Mobilne denarnice uporablja petina (21 odstotkov) anketirancev, le odstotek manj Moneto oz. po novem Valú, devet odstotkov jih je že kaj kupilo s pomočjo besedilnih sporočil in drugih oblik mobilnega plačevanja, pet odstotkov pa jih za svoje nakupe uporablja mBills. Kar nazadnje nanese 32 odstotkov teh, ki klasična plačila (v trgovinah, barih in drugod) namesto z gotovino ali karticami opravljajo z mobilnimi denarnicami. Odstotek se glede na lani ni bistveno spremenil, samo za eno odstotno točko. Morda lahko v 2020 nove banke v teh sistemih še kaj pripomorejo k dodatnemu zagonu.

Po spletu že leta nakupuje približno enak delež Slovencev, bi lahko zaključili na osnovi rezultatov Masterindexa. Rednih in občasnih spletnih potrošnikov je anketa letos naštela 70 odstotkov, pred štirimi leti 64 odstotkov. Če prištejemo še one, ki to počno redko, pa letos pridemo na 92 odstotkov, medtem ko bi se l. 2015 ustavili na 90 odstotkih. Torej peščica novih in malo prerazporeditve iz redke v ostali dve frekvenci. Premik je, vendar na tem področju zagotovo še nismo privzeli navad, ki jih imajo marsikje v tujini. Morda tudi zato, ker spletne cene v Sloveniji večinoma niso dosti nižje od tistih v fizičnih trgovinah, ponudba pa ne konkretno bolj raznolika in obsežnejša, medtem ko iz tujine še vedno marsikdo nerad naroča izdelke, kljub pogosto precej ugodnejšim cenam.  

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
4 komentarji
  • Ravno danes sem želel v Hoferju plačati s telefonom (NLB Pay), kjer pa plačilo ni šlo skozi. Prodajalec je predlagal, da dam kartico. Denarnica je ostala v službi na mizi, saj je ne potrebujem…

  • Z brezstično kartico da, s telefonom ne. Nočem “telovaditi” s telefonom pred blagajno. Poteg s kartico je hitrejši.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja