Namero o postavitvi tega parka sta omenjeni družbi podpisali že pred skoraj šestimi leti, dokončni dogovor pa lani. »Skupaj s partnerji želimo povečati dostop do javnega prevoza in spodbujati nove oblike mobilnosti, predvsem tiste, ki so kar najbolj prijazne do okolja,« je ob tem povedal direktorica za področje potniškega prometa v SŽ Darja Kocjan. Po mnenju Jožeta Bajuka, člana uprave Petrola, odgovornega za področja energija, rešitve, logistika in operativno poslovanje, ta projekt kaže, da polnjenje vozil počasi postaja resnejša dejavnost in da ponudniki z izgradnjo infrastrukture sledijo potrebam lastnikov vozil. Petrol ta čas upravlja več kot 750 polnilnic v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori, do l. 2025 jih želijo imeti v mreži več kot 1500.

Polnilni park je razdeljen na dva dela. Še pred vstopom na parkirišče sta na desni hitri polnilnici, vsaka s po dvema mestoma, torej skupno štirimi za polnjenje z enosmernim tokom (DC) in priključkom CCS (štirje) ali CHAdeMO (dva). Vsaka polnilnica ima moč 86 kW, ki se v primeru sočasnega polnjenja dveh vozil razdeli mednju. Tu torej ni plačljivega parkiranja, vendar avti verjetno tudi ne bodo stali dolgo. Na samem (plačljivem) parkirišču je potem pet polnilnic z izmeničnim tokom (AC) in močjo 22 kW, znova vsaka z dvema »vhodoma«. Kot pri vseh tovrstnih v mestih in drugod je treba imeti svoj kabel. Za temi desetimi mesti je že pripravljenih in zeleno označenih še ducat mest, vendar šestih polnilnic zanje še ni, čeprav je menda že vse pripravljeno za njihovo namestitev, zato dotlej lahko tam parkira kdorkoli.

Na hitrih polnilnicah je cena kilovatne ure 44 centov, na »počasnih« (22 kW) pa 35 centov. Pri slednjih vsaj za zdaj velja enaka omejitev kot pri ostalih tovrstnih po mestu, namreč na tri ure polnjenja, potem uporabniki plačujejo pribitke. V Petrolu tako odločitev utemeljujejo s poenotenjem z drugimi polnilnicami, a odgovarjajo, da se zavedajo specifike lokacije in da razmišljajo o morebitni prilagoditvi. Še posebej, če v Slovenskih železnicah, kot je dejala Kocjanova, res računajo na potnike, ki bi tu pustili avto in se kam (dlje) odpeljali z vlakom, je zgolj triurno parkiranje (s polnjenjem) nerealistično. Zelo verjetno bi sicer morala biti za tiste, ki bi avto pustili dlje časa, morda nekaj dni, na voljo še drugačna rešitev. Morda kar klasične vtičnice »šuko«, pri čemer bi bila lahko pretočena električna energija vključena v ceno parkiranja. Kot je Bajuk poudaril že v našem intervjuju (1. del, 2. del), je pri polnjenju električnega avta poglavitna postavka čas, ne toliko sama količina energije.

Polnjenje je mogoče z aplikacijo OneCharge ali Petrolovo kartico. Slednje naj bi ponudnik prihodnje leto prenovil in predvsem olajšal dostop do njih, hkrati po Bajukovih besedah intenzivno delajo na dogovarjanju za gostovanje z drugimi ponudniki, pri čemer je treba premagati določene tehnične in druge ovire, da bo v dveh do štirih letih vseeno, s katero kartico ali aplikacijo bo uporabnik prišel na polnilnico.

• 
  Toplotni val in Anker: kako poskrbeti, da napravam ne zmanjka energije
• 
  Renault Twingo: Toliko prevoženih kilometrov z gasom do podna nisem pričakoval!
• 
  TerraMow 500 Mini: Česa takšnega od cenovno ugodne kosilnice nisem pričakoval!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja

The post Polnilni park ob železniški postaji Ljubljana je lahko začetek, ne smejo pa se ponudniki prehitro zadovoljiti appeared first on Tehnozvezdje.

Usedli smo se s tremi predstavniki podjetja Petrol, ki je v Sloveniji eden od dveh večjih domačih ponudnikov javnih e-polnilnic in to področje vidi kot eno svojih strateških usmeritev. Odgovarjali so na naša vprašanja o večini ta čas perečih tem in njihovih načrtih glede polnilnic. Tako bomo tokrat v prvem delu intervjuja razdelali oceno trenutnega stanja, aktualne naložbe in načrte za prihodnost, obdelali stroške postavljanja hitrih polnilnic in razloge za visoke cene polnjenja na njih ter nenazadnje, kdo bo poskrbel za polnjenje na lokacijah, kjer avtomobili stojijo skoraj cel dan.

Naši sogovorniki so bili: Jože Bajuk, član uprave, odgovoren za področje Energija, rešitve, logistika in operativno poslovanje ter Luka Strnad Peterca in Matic Markovič iz službe Mobilnost.

Kako gledate na elektrifikacijo voznega parka in trenutne debate okrog tega, v komentarjih je mogoče opaziti precej razburjenja in tudi strahu.

Jože Bajuk: Električni pogon avtomobilov bo zagotovo zaznamoval vozni park. Vendar glede na trenutno statistiko dnevno prevoženih kilometrov, 80 odstotkov avtomobilov ne naredi več kot 130 km na dan, tako da doseg nima bistvenega pomena. Marsikateri izziv glede elektrifikacije lahko rešimo z drugimi metodami, denimo s tem, da imamo v voznem parku (službenih vozil) takšne, ki so primerni za daljše poti, in s souporabo (»car sharingom«) v podjetjih ali tudi med zasebnimi lastniki, vse ostalo pa so navade. Tudi glede javne infrastrukture je marsikatera skrb odveč, večina polnjenja se bo namreč dogajala doma, delno v službi in manj drugje.

Kako hitro se bo razvijal ta segment »drugje,« torej javne polnilnice, še posebej hitre?

Bajuk: Marsikdo je ob menjavi avtomobila na električni pogon na začetku presenečen, da ni na voljo več hitrih polnilnic na cestah, na črpalkah in ob trgovskih centrih, a kmalu pride do spoznanja, da so v resnici potrebe po njih zelo omejene. Tudi bencinskih črpalk ni bilo takoj 300, temveč so jih gradili skupaj z rastjo števila avtomobilov. Enako bo z e-polnilnicami.

Kakšna je po vaši oceni trenutna situacija glede javne mreže polnilnic za električna vozila? S še enim ponudnikom si v bistvu delite večino trga, potem je še nekaj manjših, regionalnih, in še dva z določenimi lokacijami super hitrih polnilnic. Je to glede na število avtomobilov dovolj?

Luka Strnad Peterca: Če gledamo trenutne razmere, smo v Sloveniji predimenzionirani. Registriranih električnih vozil je malo manj kot devet tisoč, polnilnic skoraj dva tisoč. Po zadnjih številkah je evropsko povprečje ena polnilnica na sedem vozil, v Sloveniji približno ena na štiri vozila. Toda zdaj se dogaja hitrejša rast prodaje, dobave vozil so se sprostile, zanimanje je večje, po drugi strani pa administrativni postopek postavitve nove polnilnice traja precej časa. Verjetno bodo avtomobili v neki točki prehiteli infrastrukturo, toda oboje bo šlo dinamično, z roko v roki.

Morda je polnilnic ponekod celo preveč, verjetno pa jih je kje tudi premalo, in določene so že nekoliko zastarele. Tudi vi ste prisotni zelo skoncentrirano na določena območja, v drugih pa sploh ne. Denimo v krajih, kot so Kamnik, Mengeš, Jesenice, Bovec in še kakšen drug, nimate ničesar.

Matic Markovič: Polnilnice postavljamo tam, kjer se nam zdi, da bi bilo najbolj smiselno. Zelo pomemben vidik je tudi to, kako dobro je nekje pozicionirana konkurenca. Če je v občini npr. deset električnih avtomobilov in nekaj polnilnic, potem lahko sklepamo, da večinoma pokrijejo potrebe. Spremljamo tudi določene kazalnike, da se lahko odločimo, kdaj je čas, da v nekaj dodatno investiramo.  

Strnad Peterca: Naša strategija se deli na pet ključnih segmentov – avtocesta, mesta, trgovski centri, turistična središča in strateške lokacije, kot so letališča in marine. Pri načrtovanju seveda upoštevamo tudi zasedenost obstoječe infrastrukture. Glede na trenutno število električnih vozil še ne moremo pričakovati, da bo na vsakem bencinskem servisu že zdaj po pet hitrih ali celo ultra hitrih polnilnic. V naslednjih letih glavna vlaganja načrtujemo na avtocesti, ne samo v Sloveniji, tudi na Hrvaškem. Vemo, da so na polnilnicah SODO premajhne moči (50 kW, op. p.), še posebej za čas poletne tranzitne gneče, zato bomo tam širili in dodajali nova polnilna mesta. Polnjenje se bo dogajalo tudi v večjih mestih, ter tudi denimo na Petrolovih prodajnih mestih v Ljubljani na Celovški in Tržaški. Zato imamo že danes veliko polnilnic postavljenih v mestih, denimo v Ljubljani več kot 60 AC in deset hitrih (DC).

Bajuk: Vsekakor je naš namen pokriti avtocestno mrežo z ultra hitrimi polnilnicami, tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem.

Hitre polnilnice v Ljubljani so prav tako večinoma 50-kilovatne.

Strnad Peterca: Da, razen dveh. Tista pred Kristalno palačo ima možnost do 100 kW, če polni en avto, in tudi na Celovški smo jo nadgradili na 100 kW. Ostale na mestnih vpadnicah pa so z močjo 50 kW, a so nadgradljive.

Katere investicije na avtocestah imate v načrtu v bližnji prihodnosti?

Strnad Peterca: V bližnji prihodnosti nameravamo okrepiti štiri lokacije. Na obeh počivališčih Barje na ljubljanski obvoznici nameravamo izvesti celotno rekonstrukcijo. Tam načrtujemo tudi prve ultra hitre polnilnice z nadstreškom. Nadgradili bomo obstoječe e-polnilnice na Kozini, ki je naša najbolj frekventna avtocestna lokacija, s še dvema polnilnima mestoma. Ultra hitre načrtujemo, če bo šlo vse po načrtih z dovoljenji, še na počivališču Lukovica proti Mariboru. Leta 2025 pa še postavitev polnilnic  v Postojni, verjetno takoj zunaj avtoceste. Cilj je imeti hitre polnilnice na vsakih 60 km, kakršno je tudi priporočilo Evropske unije.

Bodo te, ki jih napovedujete za letos, končane že pred poletno turistično sezono?

Strnad Peterca: Kozino bomo poskusili urediti do konca junija, ostale lokacije pa bodo verjetno končane proti koncu leta.

Markovič: V zadnjem času večinoma delamo tako, da že predpripravljamo lokacije, da je potem lažje dodajati nova polnilna mesta, ko se pokaže potreba zanje.

Strnad Peterca: Načeloma na avtocestah zdaj gradimo transformatorje z močjo enega megavata pri srednji napetosti, na začetku damo dve polnilni mesti in predpripravimo za dodatnih štiri do šest mest. Tovrstna investicija je vredna približno pol milijona evrov.

Je to razlog za visoke cene polnjenja na ultra hitrih polnilnicah? Energija za 100 km je v bistvu dražja kot pri bencinu.

Markovič: Investicija in njena amortizacija je zagotovo pomemben vidik pri končni ceni polnjenja. Potem so tu obratovalni stroški, med njimi še posebej obračunska moč. Uporabniki pogosto primerjajo cene na hitrih polnilnicah s cenami električne energije, ki so jim na voljo doma, vendar se je treba zavedati, da so obračunske moči in s tem povezani stroški popolnoma neprimerljivi, zato cene to enostavno morajo odražati.

Na koliko let se računa povrnitev take posamezne avtocestne investicije?

Strnad Peterca: Povračilna doba je, odvisno od optimističnega ali pesimističnega gledanja, nekje med 8 in 15 let.

Bajuk: Računati za nazaj je irelevantno. Motiv začeti graditi polnilnice pred petimi ali sedmimi leti, ko se je Petrol začel ukvarjati s tem, je bila čista subvencija, sofinancirana tudi EU projekti.

Katere so bile v zadnjem letu večje investicije v sklopu trgovskih centrov in kaj imate glede tega v načrtu letos in prihodnje leto? Se tu osredotočate na hitre polnilnice, na več počasnih ali na kombinacijo obojega? 

Strnad Peterca: V zadnjem času se odločamo za kombinacijo obojih – hitrih polnilnic in nekaj AC polnilnih mest. Začeli smo s projektom Supernova v Novem mestu, v začetku letošnjega leta nadaljevali s postavitvijo dveh AC polnilnih postaj pri Supernovi v Kopru, do konca leta pa načrtujemo še projekt v sodelovanju s Supernova Šiška v Ljubljani in Supernova Qlandia v Mariboru.

ELES je predstavil načrte o gradnji velikih polnilnih parkov s priključnimi močmi več deset megavatov. Je postavljanje polnilnic na takih lokacijah tudi del vaših načrtov in ali se o tem morebiti že pogovarjate z ELES-om? 

Strnad Peterca: Glede teh načrtov smo v pogovoru z Elesom, saj se Petrol vidi kot eden izmed ponudnikov na tovrstnih lokacijah.  

Kaj pa počasno polnjenje, kjer avto dlje časa stoji? Imamo veliko primerov, pri katerih je avto parkiran od pet do deset ur. Denimo parkirišča P&R, živalski vrtovi, zabaviščni parki, parkirišča ob plažah, smučiščih, izhodiščih za planinske ture. Tam bi si predstavljal kaj drugega kot polnilnice z 11 oz. celo 22 kW, omejene na tri ure. Ne moremo pričakovati, da bo uporabnik po treh urah prišel, odklopil avto in ga preparkiral, temveč bo priključen ves čas, ko je tam, polnjenje pa je lahko bistveno počasnejše, že moč 4 kW je zadostna ali celo previsoka.

Markovič: Vsekakor razmišljamo o tem, vendar tukaj na naši strani dajemo prednost izkoriščenosti polnilnic. Na takih mestih v povprečju beležimo le eno polnjenje na dan. In pri tem si lahko zelo hitro izračunamo, da je zadeva težko rentabilna, zato je treba razmišljati o drugačnem načinu oz. poslovnem modelu.

Strnad Peterca: V mislih imamo model, kjer bi tisti, ki tam že v osnovi ponuja npr. vstopnice ali kaj drugega, polnjenje lahko vračunal v ceno svojih vstopnic ali parkiranja. Podobno je pri večstanovanjskih zgradbah, kjer mora investitor ustrezne priključke in ostalo infrastrukturo zapakirati v ceno stanovanj.

Bajuk: Dober primer je letališče v Benetkah, kjer denimo urejajo parkirišče z navadnimi vtičnicami in lahko pustiš avto cel teden priključen, oni se ne ukvarjajo s tem, kako zaračunavati polnjenje. Plačali ste parkirišče, tista električna energija, ki jo boste porabili, je relativno manjši del stroška. Tudi trgovski centri počasi začenjajo razumeti, da bodo morali ponuditi infrastrukturo lastnikom električnih avtov, če bodo želeli biti konkurenčni.

***

V drugem delu intervjuja, smo se dotaknili še marsikaterega vprašanja iz prakse. Težav pri polnjenju, načinov plačila in nepriljubljene predavtorizacije denarja na kartici, nadstrešnic, gibanja cen in še česa.

The post Intervju s predstavniki Petrola o e-mobilnosti (1): Prioriteta je pokriti avtoceste z ultra hitrimi polnilnicami appeared first on Tehnozvezdje.