V prvem delu intervjuja s predstavniki Petrola smo obdelali nekoliko bolj strateške, investicijske teme, kot tudi stanje polnilne infrastrukture. Tokrat pa bodo na vrsti še nekoliko bolj praktični vidiki. Tisto, kar uporabnikom električnih vozil tudi po malem ali včasih zelo greni življenje. Denimo odsotnost nadstrešnic, plačevanje in cene polnjenja ter reševanje težav na polnilnicah.
Naši sogovorniki so bili: Jože Bajuk, član uprave, odgovoren za področje Energija, rešitve, logistika in operativno poslovanje ter Luka Strnad Peterca in Matic Markovič iz službe Mobilnost.
Kdaj bodo polnilnice tam, ker kje prodajno mesto na bencinskem servisu? Zraven ročk za bencin in pod streho.
Luka Strnad Peterca: Ko smo začeli s postavljanjem e-polnilnic na naših bencinskih servisih, smo naredili anketo in so uporabniki prosili, naj jih ne dajemo blizu točilnih mest. Zagotovo bi se namreč dogajalo, da bi ostali uporabniki zasedali polnilna mesta, ker bi »samo za minutko« skočili v prodajalno. Obenem se točilni agregati nahajajo v eksplozijski coni, ki se jih moramo izogibati, saj naj po požarnih študijah polnilnice ne bi stale tam. Ko bomo rekonstruirali Barje, bomo infrastrukturo predpripravili tako, da bodo možnosti e-polnilnic tudi pri točilnih agregatih.
Glede strehe. Ker so zdaj polnilna mesta drugje, v bistvu na samem, marsikdo pogreša nadstrešnice nad njimi. Malo smo se jih že dotaknili v prvem delu intervjuja, pa vseeno, kje so ovire, razen v pridobivanju gradbenih dovoljenj?
Strnad Peterca: Klasičnih nadstrešnic za osebna vozila ne moremo namestiti. Kaj, če pride vozilo s kolesi ali kombi. Poleg tega ultra hitre polnilnice tehtajo pol tone. Edini način za njeno dvigovanje pri morebitnem popravilu je s tovornjakom z dvigalom, zato je treba nadstrešnico odmakniti. Potem mora biti nadstrešnica tudi dovolj močna, da zdrži morebiten sneg. Kar pomeni dvometrski temelj, kjer pa se pojavi vprašanje, če je za polnilnico dovolj prostora. Vsi ti detajli vplivajo, četudi pustimo ob strani gradbeno dovoljenje in dodaten investicijski strošek.
V Evropi je za hitro polnjenje z enosmernim tokom prevladal priključek CCS. Toda na cestah bodo še nekaj časa vtomobili s priključkom CHAdeMO. Kako dolgo ga bodo še ponujale polnilnice.
Strnad Peterca: Na obstoječih, dokler bodo aktivne, zagotovo ostaja. Tudi na novih morda bo, vendar v zelo omejenem obsegu. To so vse stvari, ki otežijo proces vzdrževanja, povečajo možnost napake na polnilnici, podražijo enoto in zakasnijo standardizacijo pri proizvajalcih.
Pogosto se pojavlja pomislek, da bo polnjenje samo še dražje. Vendar bi glede na vaša pojasnila, da je za vas v bistvu drago zdaj, ko veliko vlagate v infrastrukturo, morda lahko pričakovali, da bodo cene padle, ko se bodo polnilna mesta nekoliko amortizirala. Seveda ob predpostavki, da se ne bo sama elektrika znova bistveno podražila. Ali se motim?
Matic Markovič: Cena električne energije se je prej 10 do 15 let gibala zelo konstantno, odstopanja so bila od 10 do 15 odstotkov, potem pa smo šli v roku enega leta od 60 evrov na MWh na tudi do nekaj sto evrov. Večina ljudi, ki komentira cene, ne upošteva, da bi bila električna energija za gospodinjstva že danes precej dražja, če ne bi veljale subvencije. Za nas jih ni, kupujemo po cenah na trgu. Cena polnjenja se bo spustila tudi na račun cenejše električne energije, vendar šele čez čas, če ne bo vmes kakšnih novih pretresov.
Lahko pričakujemo, da se bodo cene na polnilnicah spreminjale glede na termin, zasedenost in podobno?
Strnad Peterca: Cilj EU je stimulirati uporabnike, da polnijo takrat, ko so viški. Ko so primanjkljaji, je drago. Kako hitro se bodo vsi sistemi, zakonodaja in distribucija prilagodili temu, je težko napovedovati. Nekoč to bo. Za blaženje omrežja so električna vozila super, v bistvu so mobilni hranilniki. Vendar bo tudi glede tega še trajalo. Vozila morajo biti ustrezno prilagojena, prav tako polnilnice, zakonodaja, ponudniki in merilna mesta morajo omogočajo tak sistem.
Zagotovo bo trajalo, ker niti vozil s podporo za »Vehicle-to-Grid še ni v prodaji,« kar bi bil šele prvi korak, ki bi spodbudil vse ostalo.
Prav v tem je bila prednost priključka CHAdeMO, ki pa se, česar smo se že dotaknili, poslavlja.
Še ena posebnost pri polnjenju na javnih polnilnicah, tudi vaših, ki uporabnikom v primerjavi s točenjem bencina ni všeč, je način plačevanja. Še vedno je treba imeti namenske kartice ali aplikacije in večinoma vsakič sproti dovoliti predavtorizacijo določenega zneska. Bi to dalo na kakršen koli način poenostaviti?
Markovič: Menimo, da bodo tudi ponudniki, ki v tem trenutku še nimajo vzpostavljene transakcije brez potrditve, to kmalu vzpostavili. S tovrstno potrditvijo si namreč vnaprej zagotovimo celotno plačilo. Uporabnik bi v nasprotnem primeru lahko naredil avtorizacijo s kartico, na kateri ima zgolj evro, mi pa po zaključku polnjenja ne bi dobili plačanega polnjenja. Na prodajnem mestu je nadzor polnjenja enostavnejši, saj imamo tam video nadzor, na lokacijah v mestu pa nimamo vpogleda, kdo je bil na polnilnici. Glavni problem predavtorizacije in višine le-te tiči v procesih povezanimi z bankami, saj povračilo denarja traja dlje, kot uporabniki pričakujejo. Na tem področju imamo nekaj razvojnih projektov, ki bodo naslavljali tudi to problematiko, saj bomo lahko uporabili transakcijo, ki jo sproži trgovec. V tem primeru bomo najverjetneje lahko v celoti opustili predavtorizacije.
Razmišljate o kakšni predplačniški kartici ali o tem, da bi svojo kartico za polnilnice povezali s plačilno, kot je povezana aplikacija?
Markovič: Na področju kartic smo pred velikimi spremembami. Zavedamo se vseh težav, ki jih imajo uporabniki pri tem, nove kartice jih bodo prihodnje leto v dobršni meri odpravile. Slednje so zamišljene kot nadomestek teh, ki jih poznamo danes, ampak na povsem drugačen način, v podrobnosti še ne bi šel. Obstoječe delujejo kot kreditne kartice, zato je treba posredovati svojo kreditno sposobnost, vemo pa, da je to za marsikoga zoprno.
Nedvomno. Zakaj bi vsakdo potreboval kartico na tak način, sploh če želi samo občasno napolniti avto?
Markovič: Točno to, se strinjamo, zato delamo na novem sistemu. Potreben je bil konkreten razmislek in precej dela z zalednimi sistemi.
Strnad Peterca: Res je, da tudi novi zakon o infrastrukturi za alternativna goriva predvideva plačevanje na samih polnilnicah s plačilnimi karticami. Pri tem znova naletimo na tehnološke omejitve posameznih polnilnic, predvsem starejših, in tudi zalednih sistemov ter povezovanja z drugimi ponudniki. Toda te ovire bo treba rešiti.
Jože Bajuk: Ideja, da bo vsak imel svoje omrežje, se počasi zamenjuje s filozofijo roaminga. Nekdo, kot je Petrol, bo ponujal polnjenje, kdo je izvirni ponudnik v ozadju, pa je za uporabnika precej irelevantno. Podobno kot je sedaj pri mobilnih telefonih.
Vedno znova se pojavljajo določena poročila o težavah na polnilnicah, tudi sami smo jih v zadnjem času nekaj doživeli, od tega, da ni prepoznavala kartice do napake pri polnjenju, ki bi jo lahko odpravili šele naslednje jutro.
Bajuk: Zavedamo se, da je z rastjo števila vozil odgovornost ponujanja storitev vse večja. Naša storitev je danes bistveno boljša kot pred petimi leti, o tem smo prepričani, in bo izjemno dobra čez dvajset let. Tudi z drugimi orodji.
Markovič: Trenutno poskušamo čim več težav reševati s klicnim centrom, ki deluje non-stop, zagotovo pa s tem še nismo tam, kjer si želimo biti. Vse skupaj je tudi del Petrolovega vzdrževalnega sistema, da nekdo čim prej pride popravit napako, enako kot na bencinski črpalki. Določene težave senzorika v polnilnicah sporoči v sistem, kjer se naredi zabeležka o napaki in sproži vzdrževalni proces. Toda določene napake se izmuznejo, zato zdaj poskušamo vsaj tam, kjer je zraven prodajno mesto, zagotoviti redno pregledovanje delovanja polnilnic. Ugotovili smo tudi, da je še precej neukih uporabnikov in da nihče ne bere navodil. Dokler ni že nekaj narobe. Takrat pa najprej pokličejo. Tudi pri navodilih nameravamo letos narediti korak naprej, tako v aplikaciji kot na polnilnicah. Približno 40 odstotkov polnilnic, s katerimi upravljamo, ni naših lastniških. Denimo SODO na avtocestnih počivališčih, kakšne občinske, od podjetij. Pri teh je vzdrževalni proces nekoliko drugačen, odvisen je od želja lastnika. Lahko se zgodi takoj, lahko pa šele po odobritvi.
Strnad Peterca: Treba se je zavedati, da imamo na stotine polnjenj na dan. Če sistem res ne bi deloval, bi se to zelo hitro videlo. Zagotovo pa so določene napake za uporabnike res boleče in se maksimalno trudimo, da bi njihovo število čim bolj zmanjšali.
Brez komentarjev