Na parkirišču zraven glavne železniške postaji v Ljubljani je od včeraj na voljo 14 novih polnilnih mest za električna vozila, medtem ko še 12 mest čaka na polnilnice, ko se bo zanje pokazala potreba. T. i. polnilni park sta vzpostavili družbi Petrol in Slovenske železnice (SŽ) in predstavlja zaključek projekta Urban-e, ki je z evropskimi sredstvi sofinanciral izgradnjo polnilne infrastrukture v mestnih središčih.
Namero o postavitvi tega parka sta omenjeni družbi podpisali že pred skoraj šestimi leti, dokončni dogovor pa lani. »Skupaj s partnerji želimo povečati dostop do javnega prevoza in spodbujati nove oblike mobilnosti, predvsem tiste, ki so kar najbolj prijazne do okolja,« je ob tem povedal direktorica za področje potniškega prometa v SŽ Darja Kocjan. Po mnenju Jožeta Bajuka, člana uprave Petrola, odgovornega za področja energija, rešitve, logistika in operativno poslovanje, ta projekt kaže, da polnjenje vozil počasi postaja resnejša dejavnost in da ponudniki z izgradnjo infrastrukture sledijo potrebam lastnikov vozil. Petrol ta čas upravlja več kot 750 polnilnic v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori, do l. 2025 jih želijo imeti v mreži več kot 1500.
Polnilni park je razdeljen na dva dela. Še pred vstopom na parkirišče sta na desni hitri polnilnici, vsaka s po dvema mestoma, torej skupno štirimi za polnjenje z enosmernim tokom (DC) in priključkom CCS (štirje) ali CHAdeMO (dva). Vsaka polnilnica ima moč 86 kW, ki se v primeru sočasnega polnjenja dveh vozil razdeli mednju. Tu torej ni plačljivega parkiranja, vendar avti verjetno tudi ne bodo stali dolgo. Na samem (plačljivem) parkirišču je potem pet polnilnic z izmeničnim tokom (AC) in močjo 22 kW, znova vsaka z dvema »vhodoma«. Kot pri vseh tovrstnih v mestih in drugod je treba imeti svoj kabel. Za temi desetimi mesti je že pripravljenih in zeleno označenih še ducat mest, vendar šestih polnilnic zanje še ni, čeprav je menda že vse pripravljeno za njihovo namestitev, zato dotlej lahko tam parkira kdorkoli.
Na hitrih polnilnicah je cena kilovatne ure 44 centov, na »počasnih« (22 kW) pa 35 centov. Pri slednjih vsaj za zdaj velja enaka omejitev kot pri ostalih tovrstnih po mestu, namreč na tri ure polnjenja, potem uporabniki plačujejo pribitke. V Petrolu tako odločitev utemeljujejo s poenotenjem z drugimi polnilnicami, a odgovarjajo, da se zavedajo specifike lokacije in da razmišljajo o morebitni prilagoditvi. Še posebej, če v Slovenskih železnicah, kot je dejala Kocjanova, res računajo na potnike, ki bi tu pustili avto in se kam (dlje) odpeljali z vlakom, je zgolj triurno parkiranje (s polnjenjem) nerealistično. Zelo verjetno bi sicer morala biti za tiste, ki bi avto pustili dlje časa, morda nekaj dni, na voljo še drugačna rešitev. Morda kar klasične vtičnice »šuko«, pri čemer bi bila lahko pretočena električna energija vključena v ceno parkiranja. Kot je Bajuk poudaril že v našem intervjuju (1. del, 2. del), je pri polnjenju električnega avta poglavitna postavka čas, ne toliko sama količina energije.
Polnjenje je mogoče z aplikacijo OneCharge ali Petrolovo kartico. Slednje naj bi ponudnik prihodnje leto prenovil in predvsem olajšal dostop do njih, hkrati po Bajukovih besedah intenzivno delajo na dogovarjanju za gostovanje z drugimi ponudniki, pri čemer je treba premagati določene tehnične in druge ovire, da bo v dveh do štirih letih vseeno, s katero kartico ali aplikacijo bo uporabnik prišel na polnilnico.
Brez komentarjev