Alan in Marjan sta že pisala o energijski učinkovitosti in polnjenju električnih avtomobilov s soncem, kjer sta omenjala svoje izkušnje in želje glede sončne energije. V našem primeru kljub večji porabi zaradi dveh gospodinjstev, dela od doma in drugih razlogov (a brez električnega avtomobila), podobno kot v Alanovem energijo »podarjamo« omrežju oz. elektrodistribucijskemu podjetju, ki jo seveda proda. Bi bilo smiselno te presežke nekako uloviti, shraniti in porabiti takrat, ko sonce ne sije, ali pa za vožnjo? Morda, vendar ne s finančnega vidika.

Zalogovnik bi poskrbel za uporabo večjega deleža proizvedene energije v domačem okolju in s tem manj oddanih kilovatnih ur, a po drugi strani bi jih tudi manj vzel iz omrežja, in končne bilance (razlike) to ne bi spremenilo. Pri zdajšnjem sistemu letnega poračuna (»net metering«) je od namestitve »panelov« na streho naprej za finance pomembno predvsem to, da proizvodnja pokrije porabo. Pri večini je tudi izračunano nekako tako ali malce čez, verjetno tudi z upoštevanjem določene degradacije učinkovitosti celic z leti oz. desetletji. Ko bomo morda enkrat shranjeno energijo ob potrebah na trgu lahko prodajali v sistem po dobrih cenah, bo računica drugačna.

Presežke porabiti za domače polnjenje avtomobila je vsekakor smotrn način uporabe proizvedene energije. Vendar ob približno 15 tisoč km ali manj na leto »prihranek« v primerjavi s točenjem bencina in poceni vzdrževanjem še ne ravno zelo starega avtomobila nikakor ni dovolj velik, da bi upravičil nakup novega električnega, sploh ob zdajšnjih podivjanih cenah in nasploh za kupce neprivlačnem dogajanju na trgu. Rabljene ponudbe v Sloveniji praktično ni ali pa obsega modele, ki bi predstavljali korak nazaj v primerjavi z obstoječim z motorjem na notranje zgorevanje.

Kaj pa zasledovanje cilja neodvisnosti od omrežja?

Da se razumemo, govorjenje o uporabi zelene energije ali celo o energetski samooskrbi je zgolj – govorjenje. Vse dotlej, dokler smo in so tudi podjetja, ki take zaveze in »izpolnjene cilje« rada razglašajo, priključeni na omrežje. O odklopu pa je skoraj nemogoče razmišljati, razen za zelo majhne objekte in ob precejšnjih investicijah.

Z zalogovnikom oz. hišno baterijo kapacitete npr. 15 kWh bi lahko v dneh, kakršni so zdaj, skoraj v celoti pokril dnevni odjem energije iz omrežja. Ko sonce ne sije, bi torej morda celo lahko vse skupaj delovalo zgolj z elektriko iz zalogovnika. Presežek proizvodnje na strehi pa bi zagotovil, da bi se baterija čez dan zlahka napolnila. V kolikor bi v tak namen uporabljal baterijo v avtomobilu – tega sicer noben v Evropi dosegljiv še ne omogoča –, denimo s kapaciteto okrog 60 kWh, pri čemer bi v njej vedno ohranjal vsaj 20 kWh za približno 100 km vožnje, bi bilo zaloge za več kot en dan celotne porabe. Seveda pa bi nato moralo znova posijati sonce, drugače je ne bi mogel obnoviti. Tak izračun velja za obdobje približno od sredine maja do morda sredine septembra, ko je v enačbi ogrevanje sanitarne vode, ne pa tudi hiše. V ostalih mesecih je dnevna poraba vse do dvainpolkrat, morda celo trikrat višja, zato bi moralo biti baterij verjetno za dva, tri ali štiri avtomobilske kapacitete, odvisno od porabe posamezne hiše. Pri nekaterih novejših je lahko manjša, pa tudi ob kakšnem drugem energentu za ogrevanje. Toda v vsakem primeru je treba upoštevati, da kdaj po več dni zapored ni ravno veliko proizvodnje ali pa je premajhna za napolnitev vseh teh zalogovnikov. Še posebej v dokaj omejenem času, kolikor je pozimi sonce na pravi strani strehe. Zaradi naštetega bi bilo potrebno imeti tudi večjo elektrarno, kjer pa pridemo še do težave, kam namestiti dodatne panele, kajti na strehi (na pravi strani) je prostora, kolikor ga je. Še večja težava je skupen strošek, ko vse to seštejemo. Zato se v morebitne cene raje sploh ne bom spuščal. V zdajšnjih razmerah, ko se vse po vrsti nenadzorovano draži, še posebej.

Ne vem, če kdo zares razmišlja o tem, da bi bil z električno energijo samozadosten. Verjetno bomo še dolgo ostali pri tem, da tisti, ki imamo možnost, pokrivamo svojo porabo z lastno proizvodnjo. Menda bi znalo biti od konca desetletja naprej za novogradnje celo obvezno. Zelo verjetno bo v prihodnosti prišlo v poštev še aktivno upravljanje tega, koliko kilovatov steče v omrežje, da slednje ves čas ostaja na vzdržnih nivojih, in takrat bo smiselno imeti e-zalogovnik ali polniti avto, v nasprotnem primeru bi nas verjetno za določen čas odklopili.

Napačno se mi ne zdi niti Marjanovo razmišljanje o postavljanju samostojnih panelov za polnjenje električnih avtomobilov, kajti na ta način bi lahko do določene mere razbremenili omrežje in imeli vsaj delni odgovor na večno vprašanje, »Kaj pa, ko bomo vsi naenkrat priključili avtomobile.« Če jih bo tretjina ali polovica napolnila podnevi s soncem, bo to že nekaj.  

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Bodimo pošteni, energetska samooskrba je za večino nedosegljiva appeared first on Tehnozvezdje.

Kot pravijo pri znamki Moon podjetja Porsche Slovenija so želeli zasnovali izdelek, ki bi bil slovenski, unikaten in cenovno konkurenčen, predvsem pa tudi varen za namestitev znotraj objektov. Poanta je v shranjevanju električne energije za kasnejšo uporabo. S tem bi se lahko, vsaj v teoriji, gospodinjstvo ali podjetje v celoti oskrbovalo s sončno energijo, proizvedeno čez dan, in bilo popolnoma neodvisno od sistema. Problem fotovoltaike je kajpak v tem, da takrat, ko morda največ porabimo (zvečer), ne proizvaja električne energije, njeni viški pa so v času nizke porabe (popoldne). Med razlogi za postavitev tovrstnega hranilnika (ali večih), baterija v resnici ni najbolj ustrezen izraz, navajajo tudi zmanjševanje stroškov. Za ta del bi bilo treba bolj natančno preračunati vse skupaj, kajti cene se začnejo pri sedmih in segajo do 17 evrskih tisočakov za posamezen hranilnik.

Ti so sicer na voljo v izvedbah Home edition in Premium edition. Razlike je v izhodnem toku, kajti prvi ponujajo enofazni sistem, drugi pa trifaznega. Pri izvedbi Home sta na voljo kapaciteti 10 in 15 kWh z izhodno močjo 5 kW, Premium pa ponuja kapacitete od 14, 20 in 28 kWh z izhodno močjo 9 kW. Globina praznjenja (DoD) je pri vseh 80 odstotkov, torej ni mogoče porabiti celotne zaloge pred naslednjim polnjenjem. Izkoristek je 98-odstotni, obljubljajo pa 3.000 ciklov polnjenja (en cikel ustreza času polnjenja popolnoma izpraznjene baterije do polne napolnjenosti) in ponujajo 10 let garancije.

Baterije v hranilnikih so litij-železo-fosfatne (LiFePO4), ki imajo v primerjavi z bolj pogosto uporabljanimi litij-ionskimi daljšo življenjsko dobo in naj bi bile primerne tudi za namestitev v notranjost hiše. Glede na temperaturne specifikacije – od 0 do 30 stopinj Celzija – v naših krajih postavitev zunaj sploh ne bi bila ustrezna. Hranilniki Home so visoki 150, Premium pa 180 cm, širina je pri prvih 55 in pri drugih 70 cm, globina pa pri vseh 40 cm. Torej nekaj podobnega kot garderobna omara, le precej težja, saj se masa giblje od 145 do kar 320 kg.

Če je za zdaj tovrstna »baterija« nekakšen luksuz ali sredstvo za nekoga, ki bi se rad znebil navezanosti na elektroenergetsko omrežje oz. ne bi uporabljal električne energije iz »umazanih« virov, bo morda že čez nekaj let drugače. Postavljanje in priklapljanje sončnih elektrarn se je namreč letos upočasnilo, če ne celo zastalo, v prihodnje pa se na tem področju obetajo precej drastične spremembe. Zelo verjetno bo, vsaj za nove namestitve, konec zdajšnjega sistema poračuna med oddano in porabljeno energijo ob koncu leta (t. i. net metering). Zaradi vse večjih težav (nihanj), ki jih v omrežju, nujno potrebnem nadgradenj, povzročajo sončne elektrarne, pa bo morda celo treba zraven imeti hranilnik, da bodo lahko upravljavci omrežja ta nihanja izravnavali.

• 
  Za nami je premik ure, pred nami daljši večeri in čas za prijetne rituale. Z nekaj preprostimi navadami lahko izboljšamo kakovost spanca
• 
  Lepas L8 PHEV Elegance: Absolutno ničesar mu ne manjka, razen morebiti kančka izrazitosti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Z nekaj pametnimi tipali se izognite resnim posledicam!
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kitajci nam prodajajo »komunistični« pogled na avtomobilizem
• 
  Samsung Galaxy Tab S12+: Korektno vkup zmetana in (morda) precenjena

The post Hišna baterija iz domačih logov appeared first on Tehnozvezdje.