Baterije za hišo v Merkurju (še) ne bom kupil, kdo drug z debelejšo denarnico in boljšo idejo pa si jo že lahko omisli
Matjaž Ropret 19. septembra 2020 ob 06:43

V Merkurjevih trgovskih centrih so od tega tedna naprodaj hranilniki električne energije Tesla Powerwall. Omenjeni trgovec je namreč v partnerstvu z žirovniškim podjetjem NGEN, ki že nekaj časa sodeluje z ameriško Teslo in je na Jesenicah v začetku leta postavilo megavatno izvedbo takega hranilnika, začel prodajati baterije za stanovanjske hiše, skupaj s celotno storitvi namestitve. Že odkar je Tesla predstavila to rešitev za (delno) energijsko neodvisnost ali boljšo izrabo energije, se mi zdi hudo vznemirljiva. Ne vem pa, ali je čas zanjo že pravi.

Podjetji Merkur in NGEN sta sklenili obsežnejšo strateško partnerstvo, ne gre zgolj za uvoz in prodajo »baterij«, ki shranjujejo energijo za uporabo v stanovanju, poganjanje toplotne črpalke ali polnjenje električnega avta. V žirovniškem podjetju so za Powerwall razvili integracijsko platformo, s katero kupec lahko sodeluje na energetskem izravnalnem trgu. Merkur pa poskuša optimizirati porabo električne energije v svojih trgovskih centrih, saj električne polnilnice za avtomobile na parkiriščih nadgrajuje s Teslinimi s tehnologijo NGEN.

Sodelovanje na energetskem izravnalnem trgu poenostavljeno povedano pomeni, da lahko uporabnik baterije kupuje cenejšo presežno elektriko. Kot pojasnjuje direktor podjetja NGEN Roman Bernard: »Vključenost v agregacijsko shemo NGEN omogoča sodelovanje na energetskih trgih tako, da se hranilnik lahko samodejno polni preko te platforme v času viškov na energetskem trgu, ki so običajno posledica neusklajene proizvodnje in porabe, predvsem obnovljivih virov. Posledično je dosežena cena dobave električne energije v baterijo v takšnem času bistveno nižja.« V Powerwall je mogoče pretakati tudi energije iz baterij električnega avtomobila.

V Merkurju želijo po besedah generalnega direktorja Blaža Pesjaka ozaveščati in spodbujati uporabo naprednih ter okolju prijaznih tehnologij. Prepričani so tudi, da je tehnologija že dovolj cenovno dostopna. Investicija v Powerwall se začne pri devetih tisočakih, je pa odvisna od načrtovane porabe in drugih vidikov pri posameznem uporabniku, pojasnjujejo v Merkurju. Strošek vključuje baterijo, pretvornik, različne druge strojne inštalacije ter namestitev vsega skupaj. Svetovalci so na voljo v Merkurjevih centrih v BTC-ju in Vižmarjih. Sama baterija je velika približno toliko kot klasičen radiator, a je od njega bistveno lepša in pokončna. Pri čemer tehta 114 kg. Njena uporabna kapaciteta je 13,5 kWh, največja moč 7 kW, obratovalna moč pa 5kW. Skupaj je mogoče v eno povezati do deset Powerwallov za 135 kWh zaloge in 50 kW moči. Zagotavljajo delovanje v temperaturnem območju od -20 do 50 stopinj Celzija, reč pa je odporna na vodo in prah po standardu IP67. Vseeno bi jo sam raje postavil nekam pod streho.

Zadevo je mogoče na daljavo upravljati z aplikacijo na mobilnem telefonu. Verjetno pa večino zanima, čemu bi bila taka baterija koristna. Največ smisla ima verjetno v kombinaciji s fotovoltaično elektrarno na strehi (sončnimi celicami, po domače). Trenutna shema v Sloveniji deluje na principu, da lastnik tovrstne mini elektrarne oddaja proizvedeno energijo v omrežje, sam za svoje potrebe jemlje elektriko iz omrežja, kot vsakdo drug. Na koncu leta v elektro podjetju pogledajo razliko in če je bila poraba večja od količine oddane energije, uporabnik doplača razliko. V nasprotnem primeru, če je oddal več energije, kot jo je porabil, plača zgolj priključno moč, za presežek elektrike pa ne dobi ničesar, torej jo v bistvu pokloni sistemu. Kar bi bilo seveda trapasto početje, zato je smiselno ali pravilno (pod)dimenzionirati sončno elektrarno ali pa shranjevati viške v baterijo. Seveda pa se potem zastavi vprašanje, kaj z njimi. Morda polniti električni avto in se voziti z že plačanim »gorivom«. Ne bom rekel zastonj, ker pač elektrarna in baterija tudi nista ravno zastonj.

Obraten scenarij, ki ga izpostavljata tudi Merkur in NGEN, bi bil, da gre za energije iz strehe za delovanje naprav v hiši in shranjevanje v baterijo, presežki pa v omrežje. Potem je tu že omenjeno kupovanje nekoliko cenejše (običajno nočne) energije in njeno porabljanje kasneje. Pa zaloga za morebitne izpade, čeprav je teh v resnici zelo malo. Mogoče potencialno zanimiva bi bila celo samooskrbna hiša, ki sploh ne bi bila priključena na omrežje, za kar pa bi bilo treba najbrž imeti več baterijskih radiatorjev in dobro idejo, kako premostiti obdobja, ko od sonca ne pride veliko energije, sploh pozimi, pa tudi v kakšnem deževnem tednu v drugih letnih časih. In še nekaj se mi zdi potencialno pomembno. S takimi baterijami bi lahko precej omilili težave, ki se jih nekateri poznavalci bojijo, če bi začeli ljudje množično priklapljati električne avte v omrežje. Edina potencialna težava je v tem, da je baterija enofazna, priključki v hišah pa so običajno trifazni.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Kdor si lahko privošči začetno investicijo, ki je v bistvu nižja od mojih predvidevanj, ima s to energijsko zalogo zanimive možnosti uporabe in verjetno na dolgi rok zniža stroške za električno energije. Ali se vložek v desetih letih, kolikor bo verjetno Powerwall zdržal v kolikor toliko dobri kondiciji, povrne ali celo obrestuje, ne vem. Je pa najbrž tudi nekaj zadoščenja, da se elektrika porablja bolj učinkovito in mogoče s tem nekaj prispevamo k varovanju okolja. Seveda ob predpostavki, da je sama izdelava hranilnika kolikor toliko ekološka, energijsko učinkovita in etična.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja