Bodimo pošteni, energetska samooskrba je za večino nedosegljiva
Matjaž Ropret 21. maja 2022 ob 06:38

Po skoraj enem letu delovanja sončne elektrarne se lahko pohvalim, da letno proizvedemo več električne energije, kot jo porabimo. Če gledamo skupaj lansko drugo polovico leta in letošnjo prvo, bistveno več. Vendar to niti slučajno ne daje osnove za energetsko samooskrbo in neodvisnost. Za kaj takega bi potrebovali še večjo elektrarno in iz nekaj avtomobilskih »baterij« sestavljen e-zalogovnik.

Alan in Marjan sta že pisala o energijski učinkovitosti in polnjenju električnih avtomobilov s soncem, kjer sta omenjala svoje izkušnje in želje glede sončne energije. V našem primeru kljub večji porabi zaradi dveh gospodinjstev, dela od doma in drugih razlogov (a brez električnega avtomobila), podobno kot v Alanovem energijo »podarjamo« omrežju oz. elektrodistribucijskemu podjetju, ki jo seveda proda. Bi bilo smiselno te presežke nekako uloviti, shraniti in porabiti takrat, ko sonce ne sije, ali pa za vožnjo? Morda, vendar ne s finančnega vidika.

Zalogovnik bi poskrbel za uporabo večjega deleža proizvedene energije v domačem okolju in s tem manj oddanih kilovatnih ur, a po drugi strani bi jih tudi manj vzel iz omrežja, in končne bilance (razlike) to ne bi spremenilo. Pri zdajšnjem sistemu letnega poračuna (»net metering«) je od namestitve »panelov« na streho naprej za finance pomembno predvsem to, da proizvodnja pokrije porabo. Pri večini je tudi izračunano nekako tako ali malce čez, verjetno tudi z upoštevanjem določene degradacije učinkovitosti celic z leti oz. desetletji. Ko bomo morda enkrat shranjeno energijo ob potrebah na trgu lahko prodajali v sistem po dobrih cenah, bo računica drugačna.

Presežke porabiti za domače polnjenje avtomobila je vsekakor smotrn način uporabe proizvedene energije. Vendar ob približno 15 tisoč km ali manj na leto »prihranek« v primerjavi s točenjem bencina in poceni vzdrževanjem še ne ravno zelo starega avtomobila nikakor ni dovolj velik, da bi upravičil nakup novega električnega, sploh ob zdajšnjih podivjanih cenah in nasploh za kupce neprivlačnem dogajanju na trgu. Rabljene ponudbe v Sloveniji praktično ni ali pa obsega modele, ki bi predstavljali korak nazaj v primerjavi z obstoječim z motorjem na notranje zgorevanje.

Kaj pa zasledovanje cilja neodvisnosti od omrežja?

Da se razumemo, govorjenje o uporabi zelene energije ali celo o energetski samooskrbi je zgolj – govorjenje. Vse dotlej, dokler smo in so tudi podjetja, ki take zaveze in »izpolnjene cilje« rada razglašajo, priključeni na omrežje. O odklopu pa je skoraj nemogoče razmišljati, razen za zelo majhne objekte in ob precejšnjih investicijah.

Z zalogovnikom oz. hišno baterijo kapacitete npr. 15 kWh bi lahko v dneh, kakršni so zdaj, skoraj v celoti pokril dnevni odjem energije iz omrežja. Ko sonce ne sije, bi torej morda celo lahko vse skupaj delovalo zgolj z elektriko iz zalogovnika. Presežek proizvodnje na strehi pa bi zagotovil, da bi se baterija čez dan zlahka napolnila. V kolikor bi v tak namen uporabljal baterijo v avtomobilu – tega sicer noben v Evropi dosegljiv še ne omogoča –, denimo s kapaciteto okrog 60 kWh, pri čemer bi v njej vedno ohranjal vsaj 20 kWh za približno 100 km vožnje, bi bilo zaloge za več kot en dan celotne porabe. Seveda pa bi nato moralo znova posijati sonce, drugače je ne bi mogel obnoviti. Tak izračun velja za obdobje približno od sredine maja do morda sredine septembra, ko je v enačbi ogrevanje sanitarne vode, ne pa tudi hiše. V ostalih mesecih je dnevna poraba vse do dvainpolkrat, morda celo trikrat višja, zato bi moralo biti baterij verjetno za dva, tri ali štiri avtomobilske kapacitete, odvisno od porabe posamezne hiše. Pri nekaterih novejših je lahko manjša, pa tudi ob kakšnem drugem energentu za ogrevanje. Toda v vsakem primeru je treba upoštevati, da kdaj po več dni zapored ni ravno veliko proizvodnje ali pa je premajhna za napolnitev vseh teh zalogovnikov. Še posebej v dokaj omejenem času, kolikor je pozimi sonce na pravi strani strehe. Zaradi naštetega bi bilo potrebno imeti tudi večjo elektrarno, kjer pa pridemo še do težave, kam namestiti dodatne panele, kajti na strehi (na pravi strani) je prostora, kolikor ga je. Še večja težava je skupen strošek, ko vse to seštejemo. Zato se v morebitne cene raje sploh ne bom spuščal. V zdajšnjih razmerah, ko se vse po vrsti nenadzorovano draži, še posebej.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Ne vem, če kdo zares razmišlja o tem, da bi bil z električno energijo samozadosten. Verjetno bomo še dolgo ostali pri tem, da tisti, ki imamo možnost, pokrivamo svojo porabo z lastno proizvodnjo. Menda bi znalo biti od konca desetletja naprej za novogradnje celo obvezno. Zelo verjetno bo v prihodnosti prišlo v poštev še aktivno upravljanje tega, koliko kilovatov steče v omrežje, da slednje ves čas ostaja na vzdržnih nivojih, in takrat bo smiselno imeti e-zalogovnik ali polniti avto, v nasprotnem primeru bi nas verjetno za določen čas odklopili.

Napačno se mi ne zdi niti Marjanovo razmišljanje o postavljanju samostojnih panelov za polnjenje električnih avtomobilov, kajti na ta način bi lahko do določene mere razbremenili omrežje in imeli vsaj delni odgovor na večno vprašanje, »Kaj pa, ko bomo vsi naenkrat priključili avtomobile.« Če jih bo tretjina ali polovica napolnila podnevi s soncem, bo to že nekaj.  

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
4 komentarji
  • Nekaj utrinkov …

    Če sem natančen, viškov proizvedene električne energije ne podarjaš elektrodistributerju, ta namreč skrbi zgolj za delovanje (distribucijskega) omrežja, ampak elektro dobavitelju, torej Gen-i, Petrol, Elektro Energija, E3, itd., oz. komur koli že plačuješ položnico za elektriko.

    Trenutno smo res v nekem čudnem stanju: elektrika je podnevi dražja, tako da je (v okviru zmožnosti distribucijskega omrežja) bolje, če večino pridelane elektrike izvoziš v omrežje, ker s tem iz trga izrivaš dražje energente – plin – in če je možno, električni avto polniš ponoči, ko je proizvodnih kapacitet dovolj. S tem si sicer pokvariš lastno sliko glede uvoza-izvoza, ampak izboljšaš sistemsko sliko, tako z vidika cene kot ogljičnega odtisa.

    Ne vem če je na sliki tvoja hiša, ampak fotografirana hiša ima očitno še nekaj prostora za sončne celice, glede na to, da so na strehi levo še kolektorji za toplo vodo.

    Nikjer nisi eksplicitno zapisal, ampak ugibam, da je ogrevanje na toplotno črpalko? In zato ogrevanje pozimi porabi več energije?

    Zakaj so megavatne ure zamegljene? Lahko bi dodal še koliko kW moči ima elektrarna.

    Definitivno pa bo v prihodnosti obstajal problem z dobavo električne energije. Električni avto pomeni približno dodatne štiri člane v družini, toplotna črpalka pa tudi nekje med dva in štirimi, odvisno od ostalih lastnosti hiše.

    Nekateri problem z dobavo napačno razumejo kot da se bomo šli omejevanje porabe. Ne gre toliko za omejevanje porabe, kolikor za fizikalno omejitev (lokalnih) prenosnih kapacitet. Omrežje zmore prenesti samo določeno količino energije in če na neki točki obremenitev gre preko varne, ima transformator varovalne mehanizme, ki raje izklopijo elektriko kot da se skuri oprema.

    Podobno se vsak popoldan zabašejo prenosne kapacitete na Ljubljanski obvoznici in se vsi cijazijo 30 na uro. Če pade še malo dežja in se dva kresneta, pade hitrost na nič in to ni več transportni sistem.

    Z večjo popularnostjo električnih avtomobilov in toplotnih črpalk se veča tudi obremenitev omrežja in elektro distributerji ne bodo zmogli dovolj hitro nadgraditi omrežja, ker bo menjave potrebnih transformatorjev enostavno preveč. Treba je namreč razumeti, da je električni avto temu, da imaš cca. dodatne 4 člane družine, toplotna črpalka pa še nekje dodatni 2 in 4 člani. Poraba elektrike zato skoči nekje za 250% do 300% in omrežje vsekakor ni predvidevalo, da se bo Slovenija “namnožila” na trikratnik prebivalstva.

    Nova nuklearka pa je tu blažev žegen, ker ni problem v količini energije, ampak v prenosnih kapacitetah distribucijskega omrežja.

    Enim bojo zato najcenejša rešitev sončne celice z od omrežja ločenim tokokrogom, ki bodo pomenile lokalno proizvodnjo in tudi lokalno porabo, npr. polnjenje električnega avtomobila, ogrevanje tople vode, itd.

    • Bom strnil. Na fotografiji seveda ni naša hiša, mislim, da je tudi označeno, da je z DepositPhotos. Številk glede velikosti elektrarne, porabe in tega nočem razkrivati. Poanta članka pa je bila samo povedati, da brez omrežja ne gre oz. da v praksi skoraj ni mogoče (oz. je absolutno predrago) postaviti domačega sistema, ki bi lahko vedno zagotavljal dovolj elektrike. Drugače pa ja, odklapljanja, ki se jih nekateri bojijo (in takrat bi lahko prišel v poštev e-zalogovnik), so seveda posledica neprilagojenih transformatorjev in lokalnih napeljav. Z izvažanjem ali uvažanjem pa se v praksi ta čas niti ne moremo ukvarjati. Itak je to pri sistemu net meteringa brez pomena, ker se gleda samo končna razlika, pa tudi sicer se ne da nič vplivati, kam naj teče elektrika.

      • Aha, zdaj vidim, vir za sliko je naveden na dnu. Vedno zgrešim, ker pričakujem, da bo pod sliko..

        Povsem razumem željo po zasebnosti, bi te zato opomnil, da je možno moč elektrarne posredno oceniti iz enega izmed grafov.

        Obstoječe sončne elektrarne, ki se priklapljajo po metodi net-meteringa, so precej močne. Kot izhaja iz tvojih grafov, samooskrba ni enostavna. Lahko pa bi z elektrarno tretjine ali četrtine tvoje moči dosegal večji delež lastne rabe oz. t.i. “nižanje odjema”, s tem pa bi se povečal ekonomski izkoristek. Je pa potrebno soglasje distributerja tudi za elektrarno, ki teoretično nikoli ne vrača energije v omrežje, t.i. “export limit”…

        Elektrarne, ki bodo postavljane po ukinitvi neto merjenja bodo zato pomojem večinoma manjše, če se bo zasebni sektor znal na to prilagoditi.

        • Ja, tam res nisem zakril skale. 😀 Zanimivo bo videti, kam bo šla zadeva po spremembi sistema. Zdaj so res večinoma izračunane na pokrivanje celotne porabe.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.