Razloga ni težko uganiti. Občutno predrag je za večino, ki veste, kaj bi z njim počeli in kako ga učinkovito uporabiti. »Tisti, ki si ga brez težav privoščijo, pa pogosto posegajo po drugačnih napravah. Zanimiv »kavelj 22«, ki bi se ga dalo premagati z vgradnjo cenejšega procesorja in manjšim pomnilnikom. A to je že druga zgodba, za katero ne vem, ali je zanimiva za izdelovalca.

Zasnove niso kaj prida spreminjali

Letos smo priča že tretji evolucijski stopnji prenosnika z zaslonoma, postavljenima enim nad drugim. Zasnova je ostala enaka, naredili so zgolj manjše dodelave. Na račun tanjših robov okoli zaslonov sta se minimalno zmanjšali širina in dolžina prenosnika. To je verjetno največja razlika v primerjavi z lanskim in predlanskim modelom. Vrzel med zaslonoma je ožja, zaradi česar je vizualna izkušnja boljša. Še vedno pa nismo tam, da bi govorili o enovitem zaslonu. Teoretično bi bilo to mogoče, če bi Asus namesto dveh zaslonov vgradil en prepogljiv zaslon. Presenečen bom, če razvoj tovrstnih naprav ne bo šel v tej smeri.

Drugo ostaja bolj ali manj enako. Vključno s tipkovnico Bluetooth z magnetnim pritrjevanjem, ki je med prenašanjem računalnika stisnjena med oba zaslona. Ta mi je povzročila manjši izziv. Po vklopu računalnika se ni hotela samodejno povezati, temveč šele po ročnem posegu. Še nečesa nikar ne pozabite. Čeprav je avtonomija baterije v tipkovnici razmeroma dobra, jo je zaradi varčevanja smiselno izklopiti, ko ni v uporabi. Za to ima stikalo na boku.

Vprašljiva ergonomija

Paradoksalno sta dva zaslona hkrati prekletstvo in blagoslov tega prenosnika. Delo na dveh zaslonih je učinkovitejše. A Zenbook Duo je v primerjavi s klasičnim 14-palčnim prenosnikom debelejši in nekoliko manj priročen za uporabo v naročju. Najbolje se počuti na mizi, kjer lahko v celoti izkoristite drugo zaslonsko površino in brezžično tipkovnico. Stojalo na zadnji strani je dovolj trdno, da zaslona zanesljivo drži v pokončnem položaju, vendar zahteva več prostora kot običajen prenosnik. To ni naprava, ki bi jo med sestankom mimogrede odprli na kolenih. Za udobno delo potrebuje konkreten kos delovne površine in nekoliko drugačen način uporabe.

Podobne zmogljivosti v vseh razmerah

V primerjavi z modelom izpred dveh let je napredek v zmogljivosti opazen. Ne toliko pri enojedrnih in večjedrnih rezultatih kot pri grafiki, kjer smo priča skoraj dvakrat višjim zmogljivostim. Še pomembnejše pa je nekaj drugega. Izmerjeni rezultati so praktično enaki ne glede na to, ali je prenosnik priključen na električno omrežje ali deluje na baterijo. Gre za posledico nove procesorske arhitekture in obenem za nekaj, kar smo od prenosnikov vedno pričakovali. Da njihova »predstava« ni v preveliki meri odvisna od vira energije.

Prav grafične zmogljivosti v povezavi z odličnima zaslonoma, ki zdaj delujeta s frekvenco 144 Hz, Zenbook Duo spreminjajo v dokaj zmogljiv igralni stroj. Čeprav to ni njegov osnovni namen in se temu ni mogoče povsem izogniti, se pod večjo obremenitvijo nekoliko bolj segreje. Vendar ne pretirano oziroma ne toliko, da bi bil hrup ventilatorjev moteč.

Sploh ne slaba avtonomija

Dva zaslona brez dvoma porabita več energije kot eden. Kar nekaj je privarčujete, ko uporabljate samo en zaslon, saj tipkovnica takrat prekrije drugega in Zenbook Duo ni nič drugačen od običajnega modela z enim zaslonom. Toda zakaj bi se potem sploh odločili zanj? Poraba v tej konfiguraciji me zato ni posebej zanimala.

Raje sem opazoval sočasno pretakanje videa z YouTuba na obeh zaslonih. Ne gre za energijsko posebej zahtevno opravilo, vendar je bila baterija po eni uri vseeno lažja za 13 odstotkov. To pomeni dobrih sedem ur takšne uporabe oziroma pisarniških opravil s podobno porabo energije. Ni slabo za dva zaslona. Pod polno obremenitvijo porabi občutno več, vendar bi tudi grafično zahtevne igre brez težav igrali nekaj ur.

Del zaslug za dobro avtonomijo ne gre pripisati zgolj novemu procesorju. Asus je vgradil kar 99-vatno baterijo, ki je po kapaciteti bližje zmogljivim gejmerskim prenosnikom kot običajnim ultralahkim modelom.

Preveč njihovih »programov«

Asus ne more iz svoje kože, ko gre za lastne programe, ki pogosteje podvajajo funkcije sistema Windows, namesto da bi jih nadgrajevali. Večina dodane programske opreme za upravljanje zaslonov, razporejanje oken in posebnih funkcij sicer deluje korektno. A če je ne želite uporabljati, vam bo njeno odstranjevanje vzelo nekaj časa.

Zenbooku Duo težko karkoli očitam, saj so zasloni odlični, zmogljivosti prepričljive, avtonomija pa nad pričakovanji. Težava je drugje. Krog uporabnikov, ki bodo drugi zaslon vsak dan izkoriščali do te mere, da upravičijo več kot štiri tisočake stroška, je preprosto premajhen.

HVALIMO:

• Glede na dva zaslona in zmogljivosti dobra avtonomija
• Grafične zmogljivosti
• Impresivna zaslona OLED
• Dovolj pomnilnika
• Procesorske in grafične zmogljivosti
• Trpežno ohišje (MIL-STD-810H)

GRAJAMO:

• Opazen cenovni skok
• Ne najboljša spletna kamera
• Manjka priključek za žično omrežje (Ethernet)
• Zvočniki bi lahko bili boljši

The post Zenbook Duo (2026): Dva zaslona, impresivne številke in ENA VELIKA BOLEČINA! appeared first on Tehnozvezdje.

Ime kompleta je daljše, kot sem ga zapisal v naslovu. Signature Comfort Plus Combo MK880 vključuje membransko tipkovnico in preprosto oblikovano miško. Edina nekoliko nenavadna elementa sta oblazinjeno naslonjalo za dlani in mehak hrbet miške. Oboje je tam iz enega samega razloga. Da je uporaba čim bolj udobna. Rekel bi prijetna, kar bodo znali ceniti predvsem pisarniški delavci. Prav njim je komplet namenjen.

O ceni ne nameravam veliko razpravljati. V spletni trgovini Mimovrste za komplet zahtevajo nekaj več kot sto evrov. To je hkrati veliko in malo. Podobni tipkovnico in miško boste v kitajskih spletnih trgovinah našli za precej manj denarja, vendar ne bosta Logitechovi. Z vsem, kar to pomeni.

Oba dodatka sta brezžična. Nizkoenergijski vmesnik Bluetooth omogoča povezavo z do tremi računalniki in preprosto preklapljanje med njimi. To storite z izbiro ene od treh tipk na tipkovnici oziroma s tipko na spodnji strani miške. Miško napaja ena baterija tipa AA, ki zadostuje za do 24 mesecev delovanja. Tipkovnico poganjata dve bateriji tipa AAA, ki po navedbah proizvajalca zdržita do 36 mesecev. To je ogromna razlika v primerjavi z avtonomijo tipkovnic in mišk za igričarje, ki jo pogosto merimo v dnevih ali tednih. Tukaj je zgodba povsem drugačna. Podpora Logitechovemu radijskemu vmesniku Logi Bolt je vgrajena, vendar sprejemnik ni priložen. Če ga že imate, ga boste brez težav uporabili.

Polna tipkovnica za ljubitelje membran

Naj bom jasen. Komur so všeč mehanske tipkovnice, njihov globok hod in prepoznaven zvok, naj na tipkovnico K880 pozabi. Ta je tišja, vendar ne ponuja tistega izrazitega občutka pritiska na stikalo. Sicer je hod tipk dovolj dolg, tipke so primerno velike in razporejene, dodan pa je tudi numerični del, ki je v pisarniških okoljih praktično nepogrešljiv.

Neločljiv del tipkovnice je mehko naslonjalo za dlani. Spodnji del je elegantno polkrožno zaključen, kar na uporabo ne vpliva. Bolj kot ne prispeva k poslovni estetiki naprave. Brezžična povezava deluje stabilno in tudi privajanje na tipkanje ni povzročalo težav. Tipkovnica sicer ni namenjena rekordnemu tipkanju, vendar omogoča dovolj hitro delo. Po mojih izkušnjah bo vešč uporabnik brez težav dosegel hitrost okoli sto besed na minuto. Presenetilo me je tudi, da sem delal manj napak kot običajno pri preizkušanju nove tipkovnice. Ker gre za nov izdelek, je svoje mesto našla tudi tipka za zagon umetne inteligence. Če me je kaj zmotilo, so bile to številne dodatne oznake na nekaterih tipkah. Priznam, da za vse nisem vedel, čemu služijo.

Dopadla se mi je še ena podrobnost. Nožici sta dvostopenjski, zato omogočata naklon štiri ali osem stopinj. Izberete tistega, ki vam bolj ustreza. Na spodnji strani je dovolj gumijastih vložkov, ki preprečujejo drsenje. Tipkovnico sem uporabljal na stekleni površini in se ni premaknila niti takrat, ko sem po njej tipkal precej energično.

Miška dokaj dobro opravi osnovne naloge

Tudi zmogljivosti miške so podrejene namenu. Poleg oblazinjenega hrbta in šestih tipk gre za precej osnovno napravo. To med drugim potrjuje ločljivost tipala, ki jo je mogoče nastavljati med 400 in 4000 pikami na palec. Za pisarniško delo je to več kot dovolj, zunaj tega področja pa se omejitve hitro pokažejo.

Težave se lahko pojavijo na steklenih površinah brez izrazite strukture, ki bi jo tipalo zaznalo in uporabilo za izračun gibanja. Miška M850 L na steklu sicer deluje, vendar se kazalnik pri enakih nastavitvah obnaša drugače kot na bolj izrazitih podlagah.

Tudi tukaj lahko potrdim, da je brezžična povezava stabilna. Kljub majhni porabi energije je smiselno miško po uporabi izklopiti. Zato ima stikalo na spodnji strani, v bližini tipala.

Ker imamo miško večino časa v roki in sindroma karpalnega kanala ni mogoče povsem izključiti, ne bi bilo nič narobe, če bi bilo ohišje še nekoliko večje in bolj ergonomsko oblikovano. To ne pomeni, da so načela ergonomije zanemarjena. M850 L je v tem pogledu povprečno dobra in po obliki ter zmogljivostih občutno presega modele, ki stanejo le nekaj evrov.

Prilagajanje ni obvezno

Aplikacija Logi Options+ prikazuje ključne podatke o aktivnih komunikacijskih profilih in stanju baterije posameznih naprav. V podmenijih se skriva obsežen nabor nastavitev za prilagajanje funkcij. Pri miški M850 L to pomeni nastavljanje občutljivosti kazalca do skrajnih zmogljivosti tipala ter vklop ali izklop gladkega pomikanja oziroma spremembo smeri pomikanja. Na tipkovnici pa omogoča prerazporeditev funkcij nekaterih tipk in druge prilagoditve.

Še manjša zanimivost. Moj prenosnik je takoj po vklopu zaznal miško in predlagal povezavo, medtem ko sem moral tipkovnico dodati ročno. Če uporabljate prenosnik ali osebni računalnik s podporo za Bluetooth in iščete zanesljiv komplet tipkovnice in miške, ki ne zahteva veliko vzdrževanja ter zmanjšuje obremenitev zapestij med dolgotrajnim delom, je MK880 ena boljših izbir v tem cenovnem razredu.

HVALIMO

• Kakovostna izdelava in premišljena ergonomija
• Možnost povezave z do tremi računalniki
• Oblazinjeno naslonjalo za dlani
• Dolga avtonomija
• Dokaj tiho delovanje miške

GRAJAMO

• Tipkovnica ni povsem tiha (najglasnejša je tipka za presledek)
• Oznake na tipkah so natisnjene in ne gravirane
• V kompletu ni sprejemnika Logi Bolt
• Komplet je primeren le za desničarje
• Tipkovnica ni osvetljena

The post Logitech MK880: Ve se, komu sta namenjeni! appeared first on Tehnozvezdje.

Nisem prepričan, da bo tokrat karkoli drugače. Ne verjamem, da Windowsi potrebujejo še en procesor ARM, temveč korekten, lepo oblikovan, lahek ter za večino dovolj zmogljiv prenosnik s ceno krepko pod tisočakom. Natanko tolikšno, kot za MacBook Neo zahteva Apple oziroma kot so, bolj ali manj s figo v žepu, obljubljali v Qualcommu. Če bi Microsoft želel kaj takšnega, bi moral stopiti po poti iskanja načina, kako procesor poceniti in hkrati ohraniti primerno moč.

Kljub vsemu naslajanje nad zmogljivostmi še zdaleč ni prepovedano. Nvidia želi v enem čipu združiti procesorske in grafične zmogljivosti, ki za zdaj zahtevajo ločeno grafično kartico. Ob tem je nekaj kristalno jasno. Pozabite na dolgo avtonomijo in odsotnost aktivnega hlajenja. Ogromna moč z ničemer od tega ni združljiva. Kljub temu nekateri že postavljajo teorem, da bo RTX Spark za okolje Windows tisto, kar je bil za Apple procesor M1. Navdihuje me rek, da upanje umre zadnje.

Sposobnosti novega čipa so skoraj neverjetne. Osrednji procesor z 20 jedri, pri zasnovi katerih je sodeloval Mediatek, 6144 grafičnih jeder CUDA, en petaflop zmogljivosti za algoritme umetne inteligence in podpora za do 128 gigabajtov pomnilnika LPDDR5X. Ali povedano drugače. Njegove grafične zmogljivosti so enakovredne kartici RTX 5070. Nvidia, ki mobilni procesor obljublja že kar nekaj let, ga ni razvila iz temeljev. Gre za različico procesorja GB10, ki ga najdete v mini računalniku DGX Spark. Odlična mašina, ki si jo zaradi cene, ki se približuje petim tisočakom, lahko privoščijo le redki. Koliko torej mislite, da bo stal prenosnik RTX Spark s 128 gigabajti pomnilnika, ki ga četica zvestih proizvajalcev napoveduje za to jesen, če dodate še stvari, kot so tipkovnica, sledilna ploščica, baterija in 15-palčni zaslon na dotik tehnike miniLED?

Očitno so se tehnološka podjetja nalezla Trumpove govorice. Nvidia ga imenuje »superčip« in najučinkovitejši procesor, kar jih je bilo kadar koli izdelanih. Microsoft, ki tokrat sodeluje v vlogi partnerja z nalogo poskrbeti, da bo manj nedelujočih programov, pa Surface Laptop Ultra opisuje kot najzmogljivejšo stvar, kar so jo kadar koli izdelali. Ne preseneča me. Če verjamemo napovedim, bo čip zlahka lokalno poganjal veliki jezikovni model umetne inteligence s 120 milijardami parametrov, upodabljal obsežne tridimenzionalne prizore (do 90 gigabajtov) in omogočil igranje v ločljivosti 1440p z več kot 100 sličicami na sekundo. S tem so menda prepričali celo Adobe, ki je tokrat zares napovedal za procesor ARM optimizirana programa Photoshop in Premiere.

Nvidia bi utegnila postaviti nova merila zmogljivosti. Vendar je položaj drugačen od Applovega prehoda na M1. Čipa niso vgradili samo v drage modele, temveč tudi v cenovno dostopnejše, da bi čim več ljudi imelo možnost dojeti prednosti nove arhitekture. Hitro širjenje je bilo obenem spodbuda razvijalcem za hitrejše prilagajanje programske opreme. Šele ko se je nov procesor uveljavil, so ponudbo razširili na zmogljivejše čipe. Nvidia cilja neposredno na vrh, zaradi česar se zlahka ujame v zanko premajhne prodaje zaradi previsokih cen. Da bi prenosnik stal okoli dveh in pol tisočakov, za kar danes dobiš dober procesor (manj sicer polnilnika), je malo verjetno.

Še nekaj je zanimivo. Apple ima le eno arhitekturo procesorjev. Windowsi bo imeli štiri dokaj različne dobavitelje. Intel, AMD, Qualcomm in po novem še Nvidio. Kar bo dodobra spremenilo obstoječa razmerja. AMD običajno stavi na dobro razmerje med zmogljivostjo in ceno, Qualcomm izstopa z avtonomijo baterije, a zaostaja pri podpori igram, Intel pa ostaja nekakšna varna sredina z dobro združljivostjo programske opreme x86.

Nvidia bi lahko ponudila nekoliko drugačen recept. Arhitektura ARM, kombinirana z grafično močjo, ki bo nagovorila gejmerje. Microsoftu in Nvidii je že uspelo prepričati razvijalce studia Riot Games, da so prilagodili zaščito v igrah Valorant in League of Legends. Pomembno pa bo tudi sodelovanje z drugimi razvijalci, ki bodo na nek način usodni za Nvidiin naskok na trg prenosnih računalnikov.

The post Na trg prenosnikov s sistemom Windows zdaj vstopa še Nvidia! appeared first on Tehnozvezdje.

Kavalirji so majhna električna vozila, ki po ljubljanskih ulicah prevažajo meščane. Njegova rumena inkarnacija pa je prototip dostavnega vozila, sposobnega avtonomne vožnje. Gre le za en projekt digitalizacije storitev, v katerega je Pošta do zdaj investirala 15 milijonov evrov. Pohvalili so se še s tem, da imajo že 400 paketomatov. Čez dve leti naj bi jih bilo že dva tisoč.

Če sodim po današnji demonstraciji, smo še daleč od dneva, ko bodo pošiljke dostavljali roboti. Vozilo se je zelo počasi odpravilo izpred Magistrata do prodajalne soli, kakšnih sto metrov stran, kjer je poštar odprl vrata, vzel paket in ga predal naslovnici. Z drugimi besedami smo bili priča pomoči pri dostavi, ne samodejni dostavi. Vseeno je robot zanimiv. Opremljen je s tipali in kamerami, s katerimi se orientira ter hitrost prilagaja razmeram. V današnjem primeru pešcem, ki jih na površini, rezervirani zanje, ni manjkalo. Tehnično gledano je sposoben avtonomne vožnje četrte stopnje, kar pomeni, da ga nadzira operater. Glede na to ocenjujem, da bi tudi v primeru komercialne uporabe vozil po vedno istih in njemu znanih poteh. Storitev ima nekaj potenciala. Takšna vozila bi razbremenila središča mest in pripeljala naročeno blago ob točno določenih urah. Treba bi bilo le še rešiti, kako ga bo naslovnik prevzel.

Da Pošta Slovenije gleda v prihodnost, je verjetno dobro zanjo in za nas. Vendar ni dobro, če sočasno zmanjšuje »kakovost« obstoječih storitev. Kot urednik revije Moj mikro sem pred desetletjem ob napovedi uvedbe premijske dostave v enem dnevu zavil z očmi. Nekako smo bili navajeni, da so bila pisma večinoma dostavljena naslednji dan. Uvedba hitrejše dostave je torej pomenila, da so poslabšali že uveljavljeno storitev. Trenutno se soočamo z drugačnimi težavami. Poštar ne pozvoni niti enkrat, kaj šele dvakrat, temveč obvestilo o pošiljki preprosto vrže v nabiralnik. Nakar jo moram iti iskat v približno dva kilometra oddaljeno poslovalnico, čeprav imam eno praktično pred nosom. Razumem, da naslovniki niso vedno doma in da je treba poštne poslovalnice optimizirati. Ne razumem pa, zakaj potem v tisti, ki je zadolžena za večje območje, ne povečajo števila zaposlenih. Kadarkoli sem bil tam, je bila vrsta. Morda hočejo, da je tako. Kdo bi vedel?

Prav je, da Pošta Slovenije sledi napredku, a hkrati bi bilo »dobro«, da ohrani nivo storitev, ki smo ga vajeni. Že paketomatov se nekateri bojijo, kaj bo šele, ko se bo pred vrati ustavil robot in zatulil, da je prispel paket? Na srečo sem prepričan, da se to še ne bo zgodilo kmalu!

The post Ali zaradi »digitalizacije« prihaja do erozije poštnih storitev? appeared first on Tehnozvezdje.

Oblike niso spreminjali. Čeprav se nekateri (še vedno) trdno držimo aksioma, da je le okrogla ura prava, ima očitno dobršen del sotrpinov nasprotno mnenje. V kvadratu vidijo primerno obliko, zatorej ni nikakršno presenečenje, da v zasnovo Watch Fit 5 in Fit 5 Pro niso drezali. Posledično še vedno velja napotek, ne pa zakoličena obveza, da je prva primernejša za ženska, druga pa za moška zapestja. Predvsem pri zadnjem gre vsaj malo za nečimrnost. Nič ni narobe, če ima ženska veliko uro, ampak za moškega se nekaj tako majhnega preprosto ne spodobi.

Zakaj bi spreminjali, če ni treba

Podobnosti z lanskima modeloma Watch Fit 4 se nadaljujejo v materialih. Ohišje manjšega modela je iz kombinacije aluminija, plastike in utrjenega stekla, medtem ko se v modelu »pro« prepletajo aluminij s kančkom vstavkov iz titana (okvir), keramike (spodnja plošča) in safirnega stekla.

Huawei v svoje ure večinoma vgradi vse tehnike in algoritme, z izjemo najbolj izpopolnjenih, ki jih dozira po kapljicah. Watch Fit ima zaradi tega snemalnik elektrokardiograma, izpopolnjena športna načina za golf in prosto potapljanje ter barometer, tipalo temperature in tipalo globine. Ta model ima sicer večji in svetlejši zaslon, medtem ko sta bateriji v obeh urah enaki! Od tod identični avtonomiji, uradno do 10 dni v najboljšem primeru. Moja opažanja so zelo blizu te meje. Marsikaj sem počel, se igral in beležil, a polnil sem jo samo enkrat na teden. Ni slabo za uro takšnih mer in predvsem takšne tankosti.

Kot smo vajeni, je paščkov več zaradi različnih potreb, modnih slogov in želja. A vsaj meni so tkani z ježkom vse bolj všeč. Omogočajo več svobode pri zategovanju, da je ura na zapestju stabilna, pri čemer k temu nekaj dodata tudi tankost in lahkotnost predvsem manjšega modela. Kompromis je, da se moraš zaradi manjšega obsega malce pomatrati, ko ura nadeneš ali snameš z zapestja.

Watch Fit 5 uvaja mini vadbe

Športnih načinov je ponovno veliko, morda celo preveč, če sem odkrit. Kakšnih pomembnejših razlik v natančnosti beleženja nisem opazil, z izjemo satelitskega sledenja. Lanski model je občasno precenil ali podcenil dolžino mojega standardnega teka. Tokrat česa takšnega nisem opazil. Razdalje so kontinuirano bližje tistim, ki jih izmerijo druge boljše ure. Očitno so nekaj spremenili v drobovju, morebiti v arhitekturi antenskega sklopa ali delovanju algoritmov, saj nisem slišal, da bi bil sprejemnik drugačen.

Dejal sem, da je Huawei tokrat uro namenil pretežno mestnemu življu. Oziroma so tem (nam) namenili mini vadbe. Gre za kratkotrajno telovadbo, ne daljšo od minute, zasnovano za različne dele telesa, od napenjanja trebušnih mišic do kroženja z očmi, ki jo hitro opraviš in ne zahteva nobenih pripomočkov. Torej jo zlahka opraviš kjerkoli. Ko dovolite, vas bo ura vsake toliko časa (običajno enkrat na dan ali ko zazna težave) pozvala, da si vzamete čas, in predlagala primerno vadbo. To stori simpatična animirana panda, ki je tam, da ti na simpatičen, ne sicer dovolj podroben način pokaže, kaj želi, da počneš!

Vrh glave zdravstvenih funkcij

Potrdim lahko, da je natančnost spremljanja srčnega utripa med tekom primerljiva z natančnostjo ur Huawei, ki sem jih preizkusil v zadnjem letu. Podobno je z nasičenostjo kisika v krvi, analizo spanja – to vem, ker mi vse kažejo, da se prevečkrat zbudim in da je faza rahlega spanja predolga – ter drugimi meritvami. Po vzoru družine Watch GT 6 sta tudi letošnja modela Fit dobila sposobnost analize aritmije s pulznim valom. Meritev je po vklopu stalna in vedno znova v srčnem ritmu išče nepravilnosti ob različnih časih dneva in aktivnosti telesa. Drugo pa je, kako uporabna je ta funkcija. Preprosto tega ne znam oceniti, a je zgovorno, da je opremljena z opozorilom, da ura ni medicinska naprava. Kadarkoli se srečam s tovrstnimi zadevami, ki jih ne morem adekvatno preizkusiti, se zanašam na kmečko pamet. Odveč ne more biti, sploh če pokaže nepravilnost, te prepriča, da obiščeš zdravnika, in se potem izkaže, da srce ne deluje po regelcih.

Naj ti bo kvadratno ohišje všeč ali ne, zmogljivosti te Huaweieve ure ni mogoče zanikati. Od ostalih funkcij se mi zdita pomembna še brezstično plačevanje in prevzem klica s povezanega telefona. Predvsem to zadnje velikokrat pride prav. Škoda le, da ni osnovna izvedba na voljo v dveh velikostih. Ta ima vse, kar marsikdo potrebuje, a če ti ne odgovarja manjša velikost, potem moraš za večjo odšteti stotaka več! Čeprav tega, kar nudi »pro«, morebiti ne potrebuješ.

HVALIMO:

• Kakovostna izdelava (če ti je všeč kvadratna oblika)
• Dovolj športnih in zdravstvenih funkcij
• Brezstično plačevanje
• Dolga avtonomija
• Samodejna zaznava aktivnosti

GRAJAMO:

• Samo ena velikost Watch Fit 5
• Dati moraš dovoljenja vsaki posamezni aplikaciji (zamudno)
• Počasna nadgradnja sistema.

The post Huawei Watch Fit 5: Zakaj mi panda predlaga, da zavijam z očmi? appeared first on Tehnozvezdje.

Hisense je že lani prodajal prvi televizor z osvetlitvijo, sestavljeno iz diod vseh treh osnovnih barv, ne zgolj iz modrih, najprej v skoraj 3-metrski diagonali (116 palcev), nato še v približno pol metra manjši (100 palcev). UXQ kot najbolj tehnološko napreden za zdaj nima neposrednega naslednika, morda ga kje še najdete na zalogi, a vsaj priporočeni ceni (25 oz. 15 tisoč evrov) nista posebej mamljivi. Prepričan sem, da bo naslednik, kadarkoli ga bodo že predstavili (morda na sejmu IFA v začetku septembra?), prišel na trg z nižjo ceno, kajti tehnologija se ceni, in tudi konkurence s tovrstno tehnologijo je vse več.

RGB mini LED sicer proizvajalci postavljajo ob rob tehnologiji OLED in nas poskušajo prepričati o njenih prednostih. Nekatere vsekakor ima, denimo širok barvni spekter (do 100 odstotkov skale BT.2020), barvno pravilnost in visoko svetilnosti, brez dvoma tudi nižjo ceno pri večjih diagonalah, a ponekod tudi zaostaja, saj le tehnologije s posameznimi diodami za vsako (pod)piko lahko ustvarijo popolno črnino in s tem izredne kontraste, OLED ima običajno, če ne bolj pravilne, pa zagotovo živahnejše in privlačnejše barve, zaradi nadzorovanja vsake pike je tudi možnosti za nenavadno dogajanje v sliki bistveno manj.

RGB mini LED: UR9S in UR8S

Po novem ima Hisense tik pod vrhom (kjer sta že omenjeni UXQ ter še model MX z ekstra drago tehnologijo mikro LED, anorgansko ustreznico OLED-u) dva modela RGB mini LED. Ta dvojica nadomešča lanski U8Q. Prvi je na voljo v treh diagonalah – 165, 190 in 216 cm oz. v palcih 65, 75 in 85 – ter dosega najvišjo svetilnost 3.500, 4.000 ali 5.000 kandel (odvisno od velikosti). Žal proizvajalec na razkriva podatka o številu »zatemnitvenih« območij. Ta model ima tudi matiran zaslon za manj odbleskov, ozvočenje 4.1.2 in priključek USB-C, ki zamenjuje enega od HDMI-jev 2.1. Osveževanje gre po novem vse do 180 Hz, kar bo mogoče izkoristiti zgolj s priklopom igričarskega PC-ja, igralne konzole namreč ne zmorejo več kot 120 Hz.

Osmica bo na voljo tudi v za stopnjo manjši (139 cm oz. 55 palcev) ter večji diagonali (254 cm oz. 100 palcev) poleg treh »osrednjih«. Svetilnost gre tu zgolj do 3.500 kandel pri največjem modelu, zvok je 2.1.2 in priključka USB-C ni. Ostaja nebleščeč zaslon in osveževanje do 180 Hz. Na koncu bo seveda odločala razlika v ceni.

Mini LED: U7S Pro, U7SE in E8S

Sledijo trije modeli s klasično zaslonsko tehnologijo mini LED. Od teh je U7S Pro, na voljo v enakih velikostih kot UR8S, pravzaprav malenkost osveženi lanski U7Q Pro, svetilnost so malce povišali (do 3.000 kandel pri največji diagonali) in dodali premaz proti bleščanju. Osveževanje gre tu do 165 Hz. Potem je tu U7SE, ki zamenjuje lanskega U7Q in bo na voljo tudi v diagonali 127 cm (50 palcev). Najvišja svetilnost je le še 1.400 kandel in zvok običajni 2.1, osveževanje pa 144 Hz. E8S, ki bo nasledil lanskega E8Q, je zelo podoben predhodniku, gre do 600 kandel svetilnosti pri največji diagonali 216 cm, osveževanje ostaja 144 Hz.

Sledita še dve liniji z običajnimi zasloni LCD, ena z dodatkom kvantnih pik (QLED) in druga brez. Pri prvi je omembe vreden igričarski model E7S Pro v veliko diagonalah od 109 do 254 cm. To je najcenejši televizor v paleti tega proizvajalca s hitrim osveževanjem zaslona (144 Hz) in podporo za protokol AMD Freesync Premium. A7S in E7S sta običajna, 60-herčna QLED-a, spodaj pa je serija A z najbolj osnovnimi zasloni. Omeniti velja še Canvas TV, to je model z okvirjem in dostopom do umetniških del, kar ga takrat, ko ni v uporabi, lahko spremeni v nadomestek slike na steni. Ta je edini v ponudbi z osvetlitvijo od strani, ponuja pa osveževanje 144 Hz in nebleščeč premaz.

Vidaa 9.5/9.6

Letošnja izdaja operacijskega sistema na televizorjih Hisense ima znova nekoliko osvežen izgled domačega zaslona, kjer pa osnovni gabariti ostajajo znani. Snovalci so še vedno prepričani, da bodo gledalci vsebino iskali predvsem prek priporočil in posameznih sekcijah sistema, letošnji novi sta otroška in športna, ne znotraj aplikacij. Prihaja menda tudi sekcija z zastonjskimi TV-programi. Priporočilna in govorna umetna inteligenca je znova napredovala, kot je način za prikaz dveh vsebin v dveh oknih (Multiview). Daljinec pa ima po novem tipko Domov (Home), na kateri bo vsakdo dobil sebi prilagojeno vsebino (tudi glede na to, ali pritisne zjutraj, opoldne, zvečer). Pogoj za dobro delovanje tega je seveda v tem, da je gledalec prijavljen v svoj uporabniški račun. Prihajajo še podnapisi, generirani z umetno inteligenci, vendar ne v slovenščini.  

The post Televizorji Hisense letnika 2026: »Na polno« v RGB mini LED appeared first on Tehnozvezdje.

Različne mere so zelo verjetno posledica želje zadovoljiti različne potrebe. Manjši za zagovornike kompaktnejših mer, zaradi katerih je telefon »lažje« obvladljiv, večji pa za milo rečeno nekoliko zahtevnejše posameznika. Razlika ni samo v procesorju, zaslonu in kapaciteti baterije, temveč tudi v tipalu glavne kamere. V Xiaomi 17T Pro je pač za odtenek zmogljivejši Light Fusion 950, čeprav je ločljivost enaka. Očitno imata tudi različna objektiva, saj je izboklina z zadnjimi kamerami za milimeter debelejša.

Majhna, a opazna dodelava

Moral sem se dobro potruditi, da sem dojel, zakaj se mi zdita letošnja modela drugačna. Razlog se skriva na robovih že omenjene izbokline, ki so pravokotno odsekani in ne več pod kotom, kar mi lani ni bilo najbolj všeč. Drugo ostaja enako. Xiaomi 17T ima še vedno plastični okvir, medtem ko je v Xiaomi 17T Pro iz aluminija. Od tod bolj hladen občutek na dotik, ki ga ni mogoče spregledati. Kljub tej razliki v materialu sta obe ohišji enako dobro zaščiteni proti prahu in vodi. Še nečesa niso spremenili. Ohranili so hrbtišče iz utrjene plastike, ki, hočeš nočeš, marsikje izpodriva steklo.

Ob sodobnem videzu, ki ga poustvarjajo ravno odsekane stranice in zaobljeni vogali, ni mogoče spregledati ozkih robov okoli zaslona in lepo izdelanih podrobnosti. Kakovost izdelave ni pod vprašajem, a to je nekaj, kar dandanes pričakujemo v vseh razredih. Bolj od tega se mi dopade, da v tej seriji Xiaomi ni želel oblikovno parirati Applovim telefonom. To pomeni, da ohranja videz, ki smo ga vajeni in za katerega sem lani dejal, da se mi zdi dokaj generičen.

Razkorak v procesorskih zmogljivostih

Sama po sebi se ponuja primerjava s Honor 600 in 600 Pro. V marsičem so si podobni. Začenši s ceno, kjer je žal opaziti, da so letošnji modeli ob enaki pomnilniški konfiguraciji za sto evrov dražji.

Čeprav sta Honorja opremljena s Snapdragonoma, ta v testih izkazujeta manj moči od obeh Mediatekovih procesorjev. V praksi to pomeni, da sta oba kos praktično vsemu, kar danes pričakujemo od svojega telefona. Temu primerno je tudi gretje. Ob obremenitvi se oba kar konkretno »segrejeta«, Xiaomi 17T Pro celo tako močno, da ga je neudobno držati. Pričakovano je krivulja upočasnjevanja procesorskih jeder bolj v zelenem območju in manj izrazita v primeru Xiaomi 17T. Tu je na mestu opomba. V praksi so obremenitve, ki jih simulira test, redke in predvsem kratkotrajne. A če boste na tem telefonu prek emulatorjev igrali igre za računalnike ali konzole, potem zna biti segrevanje težava. Recimo, da česa takšnega večina ne počne oziroma je nujno držalo za telefon z vgrajenim ventilatorjem za aktivno hlajenje.

Če ocenjujem zgolj na podlagi nadgradnje procesorskih zmogljivosti, potem Xiaomi 17T Pro kaže večji napredek kot Xiaomi 17T. To še poveča atraktivnost nakupa Xiaomija 15T, pod pogojem, da vam je dovolj kamera z 2-kratna povečavo namesto periskopskega objektiva.

Rezultat različnih mer sta tokrat bateriji različnih kapacitet. Ker čip v Xiaomi 17T porabi manj energije, je avtonomija telefonov dokaj podobna. Do štiri ure ob polni obremenitvi in od 20 do 25 ur predvajanja videa. Nič pretresljivega. Dvodnevna avtonomija ni popolnoma nemogoča, a je močno odvisna od pogostosti in zahtevnosti rabe.

Zaslon je naslednji adut. Prikazane barve so lepe, kontrast dober in zaradi podpore standardom visokega dinamičnega razpona je primeren za pretakanje vsebin s pretočnih storitev ali urejanje fotografij. Ob visoki točkovni svetilnosti, ki se predvsem izkaže na prostem, velja omeniti še 120- oziroma 144-herčno osveževanje, ki je zaslužno za tekoče in gladke prikaze. Kaj pa zvočnika? Zanju je najpreprosteje reči, da sta povprečna. Dovolj sta glasna in zvok je kakovosten, vsaj dokler ga ne naviješ do konca, za poslušanje v mirnem okolju. Jasno je, da resničnega užitka ni brez dobrih slušalk.

Okolje smo že spoznali

Okolje je identično modelu Xiaomi 17. Za novo različico je preteklo premalo časa. Torej bom ponovil. Še vedno so poleg še nekaterih drugih neželenih nameščene Xiaomijeve aplikacije, ki jih ni mogoče preprosto odstraniti. Gre predvsem za trgovino z aplikacijami, brskalnik in podobno, za katere si upam trditi, da jih večina zahodnjakov nikdar ne uporabi. Ne zato, ker bi bile slabe, temveč ker nas je Google navadil na svoje. Podobnosti z Applovim okoljem ni malo, a najbolj očitna je informacijska vrstica okoli objektiva sprednje kamere. Xiaomi se še vedno ni odločil za sedemletno podporo. Ostajajo pri petih nadgradnjah sistema in šestletnem zagotavljanju varnostnih popravkov.

Okolje vključuje pričakovani nabor storitev umetne inteligence, za katerimi stoji Google. Od obdelave fotografij, pomoči pri pisanju in iskanja z obkroževanjem do samodejnih podnapisov in prevajanja. Ko postajajo storitve zmogljivejše in uporabnejše, vse bolj moti dejstvo, da slovenščina pogosto ni podprta. Vsaj Gemini, ki je v celoti nadomestil prejšnjega pomočnika, se je v zadnjem letu priučil tudi »govorjenja po domače«.

Evolucija, nikakor ne revolucija!

Presenetilo me je, da fotografije glavnih kamer niso bistveno boljše, čeprav ima model Pro fizično večje tipalo. Zanimivo je upravljanje goriščnic v fotografski aplikaciji. S pritiskom na oznako »1X«, povezano z glavno kamero, izbiramo med 23, 28 in 35 milimetri, medtem ko oznaka 2X pomeni približno 50-milimetrsko goriščnico. Še dve goriščnici, 230- in 460-milimetrska, sta skriti pod oznako 10X. Če odmislim različni tipali pod objektivom glavne kamere, sta preostali zadnji kameri zdaj enaki. To pomeni, da ima tudi Xiaomi 17T letos kamero s periskopskim objektivom in petkratno optično povečavo!

Širokokotni kameri podnevi delujeta zelo podobno. Na robovih je sicer opaziti nekaj geometrijskega popačenja in izgube ostrine, vendar nič posebej motečega. Barve so večinoma korektne, manj prepriča količina podrobnosti, kar je pričakovano zaradi zelo širokega pogleda in manjšega tipala. Zelo dobro se obnesete tudi kameri z optično povečavo. Kontrast, dinamika in raven podrobnosti so na razmeroma visoki ravni.

Nočne fotografije so opazno boljše od fotografij, ki sta jih bila sposobna posneti lanska telefona. Podroben pogled razkrije, da se v slabših svetlobnih razmerah bolje obnese tipalo glavne kamere v Xiaomi 17 T Pro po zaslugi fizično večje pike. A roke na srce, večina razlik ne bo opazila. V teh pogojih se sicer poznajo omejitve v svetlobni občutljivosti tipal širokokotne in kamere z optično povečavo, vendar je Xiaomiju uspelo izboljšati lanske dosežke in obenem poskrbeti za razmeroma dobro kontinuiteto posnetkov vseh treh kamer ne glede na svetlobne razmere.  

Podobne razlike veljajo tudi pri videu. Podnevi med telefonoma skoraj ni pomembne razlike, treba pa je upoštevati, da širokokotna kamera nima optične stabilizacije. Ponoči zato priporočam uporabo predvsem glavnih kamer. Razlike med telefonoma sicer obstajajo, vprašanje pa je, ali so dovolj velike, da bi res odločilno vplivale na izbiro. Za večino bo kakovost kamer v obeh modelih zato več kot zadovoljiva.

HVALIMO:

• Visoka odpornost proti vodi in prahu
• Dobra avtonomija baterije
• Kakovostna izdelava
• Celovit nabor storitev umetne inteligence
• Vsestranski sistem kamer

GRAJAMO:

• Slabši nočni posnetki širokokotne in kamere z optično povečavo
• Izrazito segrevanje ohišja
• Slabotna širokokotna kamera

The post Xiaomi 17T in 17T Pro: So razlike res tolikšne, da odtehtajo dva stotaka? appeared first on Tehnozvezdje.

Tokrat prvič prinaša tudi dve velikosti naprav, pri čemer Xiaomi poudarja predvsem sodelovanje z Leico, velike baterije in izboljšano uporabniško izkušnjo. Ob začetku prodaje pripravljajo še promocijo, saj kupci med 28. majem in 30. junijem ob nakupu enega od modelov prejmejo robotski sesalec Xiaomi Robot Vacuum S40C.

Ko pomembni trenutki postanejo »zgodbe«

Največ pozornosti namenjajo fotografiji. Oba telefona uporabljata sistem treh kamer, v ospredju pa je 50-milijonska glavna kamera z optiko Leica. Model Xiaomi 17T Pro ima večje tipalo, zato naj bi bolje zajemal svetlobo v zahtevnejših razmerah, medtem ko Xiaomi 17T uporablja nekoliko manjše, a še vedno zmogljivo tipalo. Xiaomi poudarja, da kombinacija optike Leica Summilux in prenovljene obdelave fotografij omogoča bolj naravne barve, več podrobnosti in boljši dinamični razpon.

Pomembna novost je teleobjektiv Leica 5X, ki ga prvič prinašata oba modela serije T. Kamera omogoča optično povečavo, podprta pa je še z optično stabilizacijo slike. Xiaomi omenja razpon od bližinske fotografije do zelo velikih povečav, pri čemer umetna inteligenca pomaga izboljšati kakovost posnetkov pri največjih povečavah. Teleobjektiv ni namenjen le fotografiji, temveč tudi videu. Pri modelu Xiaomi 17T Pro je mogoče snemati video v ločljivosti 4K pri 60 sličicah na sekundo, Xiaomi pa posebej poudarja bolj filmski videz in izboljšano snemanje v slabših svetlobnih razmerah.

Nova serija uvaja tudi funkcijo Leica Live Moment. Gre za način fotografiranja, ki želi poleg samega prizora zajeti še gibanje in občutek trenutka. Xiaomi pravi, da funkcija deluje pri vseh goriščnicah in posnetkom doda bolj izrazit Leica videz. Podoben pristop uporablja tudi portretni način Leica Live Portrait, kjer je poudarek na bolj naravni zameglitvi ozadja in bolj živem prikazu gibanja. Uporabniki bodo lahko fotografije hitreje združevali v kolaže ter jih pripravljali za objavo na družbenih omrežjih.

Vrhunski zaslon z napredno zaščito oči

Veliko pozornosti je namenjene tudi zaslonu. Oba modela uporabljata AMOLED-zaslon ločljivosti 1,5K z visoko svetilnostjo do 3500 kandel, zato naj bi bila dobro berljiva tudi na močnem soncu. Xiaomi je hkrati izboljšal zaščito oči. Sistem Xiaomi Vision Care samodejno prilagaja prikaz glede na svetlobne razmere in zmanjšuje obremenitev oči z nižjo količino modre svetlobe ter zmanjševanjem utripanja slike. Zaradi tega sta telefona prejela več certifikatov TÜV Rheinland za zaščito oči.

Razlika med modeloma ostaja tudi v velikosti in zasnovi. Xiaomi 17T Pro je bolj usmerjen v največjo možno vizualno izkušnjo, medtem ko je Xiaomi 17T nekoliko kompaktnejši in prilagojen udobnejši uporabi z eno roko. Pri dražjem modelu Xiaomi izpostavlja zelo tanke robove okoli zaslona, debele le 1,29 milimetra. Oba telefona imata prenovljen videz z manjšim sklopom kamer in kovinsko obdelanimi stranicami. Xiaomi 17T Pro bo na voljo v modri, vijolični in črni barvi, osnovni model pa še v različici belega opala.

Moč in brezkompromisne zmogljivosti

Velik poudarek namenjajo tudi bateriji. Xiaomi 17T Pro ima baterijo kapacitete 7000 miliamperskih ur, kar je največ doslej v telefonih Xiaomi na mednarodnih trgih. Podprto je 100-vatno žično in 50-vatno brezžično polnjenje HyperCharge. Xiaomi obljublja skoraj dva dneva običajne uporabe. Xiaomi 17T ima nekoliko manjšo baterijo kapacitete 6500 miliamperskih ur in podpira 67-vatno hitro polnjenje. Oba modela uporabljata novo silicij-ogljikovo tehnologijo baterij, ki omogoča večjo energijsko gostoto brez povečanja dimenzij.

Za zmogljivost skrbita procesorja MediaTek nove generacije. Xiaomi 17T Pro poganja Dimensity 9500, izdelan v 3-nanometrski tehnologiji, medtem ko Xiaomi 17T uporablja Dimensity 8500-Ultra. Xiaomi obljublja višjo zmogljivost pri igranju iger, večopravilnosti in uporabi umetne inteligence. Pri daljših obremenitvah pomaga hladilni sistem Xiaomi 3D IceLoop, ki učinkoviteje odvaja toploto in preprečuje pregrevanje.

Xiaomi 17T Pro bo na voljo po ceni 999 evrov, Xiaomi 17T pa za 799 evrov. Oba prihajata v različici z 12 GB delovnega pomnilnika in 512 GB prostora za podatke. Kupci bodo v okviru promocije prejeli še trimesečni dostop do storitev Google AI Pro in YouTube Premium. Promocijska ponudba z robotskim sesalcem velja od 28. maja do 30. junija oziroma do razprodaje zalog.

The post Xiaomi predstavlja telefone serije Xiaomi 17T appeared first on Tehnozvezdje.

Največ sprememb je pri količinah podatkov v gostovanju znotraj EU. Paket MINI za 6,99 evra po novem vključuje 5 gigabajtov prenosa podatkov v EU, 1500 minut pogovorov ter 1500 sporočil SMS in MMS. Paket MAXI za 9,99 evra ponuja neomejene klice in sporočila, 150 gogabajtov prenosa podatkov v Sloveniji ter 10 giga v EU. Enako količino prenosa v EU vsebuje tudi paket MEGA, ki za isto ceno vključuje neomejen prenos podatkov v Sloveniji. Paket EXTRA za 13,99 evra medtem prinaša 300 gigabajtov podatkov v Sloveniji in 15 giga v EU.

Pri operaterju poudarjajo, da se spremembe samodejno aktivirajo pri vseh uporabnikih in da niso potrebne spremembe pogodb ali dodatni stroški. Gre za pristop, ki ga HoT uporablja že od prihoda na slovenski trg leta 2017. V podjetju izpostavljajo, da paketov v tem času niso podražili, so pa večkrat povečali vključene količine storitev.

HoT še naprej ostaja med redkimi ponudniki, kjer ni vezave, priključnine ali stroškov menjave paketa. Pakete spreminjate brez dodatnih administrativnih postopkov, kar operater izpostavlja kot eno pomembnejših prednosti ponudbe. Takšen model je posebej zanimiv, če želite čim bolj preprosto mobilno storitev brez dolgoročnih obveznosti.

Do sedaj so prepričali 150 tisoč uporabnikov. Ob tem poudarjajo, da poleg cenovne dostopnosti ponujajo tudi podporo sodobnim mobilnim storitvam, kot so 5G, eSIM, VoLTE in VoWiFi. Ob obletnici pripravljajo tudi nagradno igro, ki bo potekala med 26. majem in 30. junijem na njihovi spletni strani. Med nagradami so HOFER bon v vrednosti tisoč evrov, telefon Samsung Galaxy S25 FE, darilne kartice HOFER in HoT vrednotnice.

HoT se je v zadnjih letih uveljavil predvsem kot cenovno ugodnejša alternativa večjim operaterjem, pri čemer stavi na preprosto ponudbo in manj dodatnih stroškov. Tokratne spremembe sicer niso revolucionarne, bodo pa dobrodošle predvsem če boste poleti več časa preživeli v državah EU in pri tem uporabljali mobilni prenos podatkov.

The post HoT povečal količine prenosa podatkov v EU in dodal MMS sporočila appeared first on Tehnozvezdje.

»Pri bobu so novi paketi enostavni. Vsi vključujejo neomejen prenos podatkov, klice in SMS‑e, brez vezave in brez skritih stroškov. Rumeni bob bo prava izbira za večino, rdeči bob pa je paket za uporabo telefonije samo v Sloveniji,« so zapisali pri ponudniku, ki neodvisno deluje pod okriljem A1 Slovenija.

Razlika med paketi je torej v vključeni količini prenosa podatkov pred (drastičnim) znižanjem hitrosti, pa tudi v sami hitrosti in nenazadnje, kot že omenjeno, glede gostovanja. Paket rdeči bob, ki poleg neomejene komunikacije v domačem omrežju vključuje 10 GB prenosa podatkov pri hitrosti do 150/50 Mb/s je 5,99 evra na mesec namenjen izključno komunikaciji v Sloveniji. Zato bo verjetno zanimiv pretežno za najmlajše in najstarejše uporabnike, ki se v tujino odpravijo zelo redko ali nikoli.

Večina se bo tako odločala med zelenim (7,99 evra na mesec) in rumenim bobom (9,99 evra na mesec). Prvi pri polni hitrosti, ki znaša 150/50 Mb/s, nudi 20 GB prenosa podatkov, nato se hitrost do konca obračunskega obdobja zniža na 2/1 Mb/s. Državah Evropske unije oz. Evropskega gospodarskega prostora je na voljo 11,9 GB. Rumeni paket zvišuje hitrost na 300/100 Mb/s, domačo količino pri polni hitrosti na 150 GB in količino v gostovanju na 14,8 GB. Glede na vsega 24 evrov doplačila na leto, se dejansko zdi bistveno boljša vrednost za denar.

V vseh paketih pošiljanje MMS-a stane štiri cente, zato ni odveč previdnost pri pisanju daljših SMS-ov s šumniki, saj se za pošiljanje pretvorijo v MMS. Hitrost prenosa podatkov je mogoče z opcijo za 99 c zvišati na 1000/100 Mb/s. Zakaj, točno, težko rečemo, vendar se zagotovo najde kdo, ki najde povod za tako doplačilo. Na voljo je opcija Svet 1 GB, ki za pet evrov vključi 1 GB prenosa podatkov v določenih državah zunaj EU. Podobna opcija pri A1 resda stane dvakrat toliko, vendar tudi vključuje večji nabor držav.

Naslovno fotografijo je ustvarila umetna inteligenca.

The post Bob se je z novimi paketi obarval v rdečo, zeleno in rumeno appeared first on Tehnozvezdje.