Umetna inteligenca na telefonu ni posledica razvoja generativnih modelov in ni od danes. Bolj ali manj napredni programski algoritmi so prisotni že dobro desetletje, a smo nanje pozabili. Upam, da ne delam komu krivice, a kot se spomnim, je kitajski Huawei eden prvih uporabil besedno zvezo za algoritem strojnega učenja, s katerim se je telefon Mate 9 iz leta 2016 učil vzorca uporabe in prilagajal zmogljivosti, da je bila naprava podobna odzivna skozi celo dobo uporabe. O tem se ni prav veliko govorilo, kajti leto kasneje se je pozornost prevesila na algoritme za nastavljanje kamere in izboljšanje fotografij. Sčasoma smo pozabili nanje. Postali so obvezna oprema. Oziroma natanko takšni, kakršne pričakujemo. Zmogljivi, neopazni in samoumevni. Nasprotje algoritmom, ki so luč sveta zagledali letos in kjer je samopromocija prva in najbolj pomembna lastnost.

Moški smo pogosto kot otroci, ki se dogledni čas intenzivno igrajo z novo igračo. Brisal sem vse živo s fotografij, dokler nisem dojel, da rekonstruirano ozadje za umaknjenim predmetom ob povečavi ni kaj prida uporabno. Na majhnem zaslonu telefona napake niso preveč opazne, a ob povečavi je hitro jasno, da je z nekaterimi deli prizora nekaj narobe. Podobno je dodajanjem stvari s skiciranjem ali besedilnim pozivom. Potrebno je potrpljenje, mnogo poskusov in kompromisov za fotomontažo s kolikor toliko dobrimi propori vstavljenega predmeta, pravilno osvetlitvijo in realnimi barvami. A še tedaj po podrobnem pregledu hitro ugotoviš, da fotografija ni prava!

Kako orodja umetne inteligence spreminjajo izobraževanje, preberite na portalu Vse bo v redu zavarovalnice Triglav!

Še najbolj uporabna se mi zdi pretvorba skice v sliko, pri čemer je na voljo nekaj slogov. Tokrat ne pričakujemo nečesa resničnega, temveč nekaj lepega in odkrito rečeno, algoritmi že znajo razmeroma dobro zadeti (vsaj moja) pričakovanja. Primer takšnih pretvorb je uvodna slika. Na podoben način deluje algoritem, ki pretvori portret, vendar tokrat res ne vem, za kaj natančno bi uporabil tovrstne pretvorbe. Mogoče je kratek čas algoritem zabaven, a večjega pomena mu ne bi dajal.

Dolgoročno bolj uporabna so jezikovna orodja (čeprav ne podpirajo slovenskega jezika). V beležnici za pretvarjanje govora v besedilo in urejanje le tega v logično celoto. Razen že omenjenega pretvarjanja skic drugih storitev še nisem podrobno preučil. Podobno je z orodji za narek in prevajanje izgovorjene besede v realnem času. Sploh ti zadnji so ene redkih storitev umetne inteligence, ki ne potrebujejo povezave v internet. Do nekje logično, saj tam, kjer so najbolj uporabna, v daljni eksotični deželi, ni interneta ali pa je ta drag.

Prihodnost umetne inteligence na telefonih je odvisna od zmogljivosti procesorja, da brez zanašanja na strežniške moči v internetu, izvaja algoritme. Obstoječi, naj bodo za telefone ali računalnike, tega, kot sem se prepričal v zadnjih mesecih, še niso sposobni. Ali pa algoritmi ne znajo delovati lokalno. Hkrati upam, da bodo storitve in orodja začeli nuditi še drugi, predvsem proizvajalci pametnih telefonov ter ne samo Apple, katerega inteligence pri nas še lep čas ne bomo videli, in Google, ki ima pri vsem tem svojo računico. Ker nič od tega še ni izpolnjeno, se mi zdijo obstoječi algoritmi na telefonih Googla, Samsunga, Honorja, Xiaomija in še koga dober prikaz, do česa nas je pripeljal razvoj umetne inteligence, ki obeta storitve z otipljivim vplivom na življenja ljudi. Te, ki smo jih dobili letos, ga nimajo!

The post NEDELJSKI NASVET: UI bo uporabna, ko bo neodvisna od INTERNETA appeared first on Tehnozvezdje.

Daleč od tega, da bi bila umetna inteligenca nekaj popolnoma novega. Njen razvoj poteka, odkar smo naredili prvi elektronski računalnik. Vendar je potekal na inštitutih daleč od oči javnosti in daleč od interesa zasebnih podjetij. Lani se je marsikaj spremenilo. Algoritmi so postali vsem dostopna brezplačna orodja. A kot ni brezplačnega kosila, ni orodja umetne inteligence, ki ne bi rabilo ogromnega in dragega grozda računalnikov. Mar je presenetljivo, da ta še zdaleč ni brezplačen? Kot niso kilovatne ure porabljene energije, da ChatGTP odgovarja na bedasta vprašanja, piše seminarske naloge in počne kaj vsaj na oko bolj pomembnega, ali da Stable Diffusion ustvarja namesto tebe.

Še zdaleč to ni edina težava. Bi ti bilo všeč, če bi algoritem v imenu napredka preprosto vzel in v nešteto besedil uporabil tvoje prigarane ugotovitve. Še posebej, ker tega ne bi naredil v želji po napredku človeštva, temveč zaradi ozkih interesov lastnikov. Nič novega. Nenazadnje nekaj podobnega že od vekomaj počne Google. Brez sramu prodaja tvoje podatke. Razumljivo je, da se morajo algoritmi umetne inteligence učiti, za kar potrebujejo zvrhano goro informacij. A tako kot izobraževanje za nas ni brezplačno, ne more biti brezplačno zanje. Vsaj nekdo to razume. New York Times že toži OpenAI in zdi se mi, da ne bo ostalo pri eni sami sodni bitki. Poleg jasnih pravil, kako se učijo in kdo ima koristi od pridobljenega znanja, bo treba postaviti še pravila, kaj lahko in česa ne smejo. Umetna inteligenca že zdaj potrebuje omejitve, čeprav bi ocenil, da je na črki I od resnične »inteligence«, ker bo kasneje prepozno, če se bodo smele napovedi o napredku razvoja zares uresničile.

Čeprav lastniki algoritmov in poznavalci trdijo, da smo priča rojstvu nadvse zmogljivih orodij, ki pa so še vedno samo orodja, ne entitete, ki bodo zamenjale ljudi, to ni pomembno. Pomembno je, kako jih vidijo in kako jih izkoristijo delodajalci. Dve poti sta. Dajo jih zaposlenim, da so ti boljši, bolj produktivni in imajo več časa zase, ali jih nekritično uporabijo namesto njih. Ne da bi razmislili o kakovosti in predvsem ustvarjalnosti. ChatGTP lahko pomaga napisati opis izdelka, ki je naprodaj v spletni trgovini, oziroma ga napiše sam. Dober pisec bo vedno vključil v opis čustva, računalnik jih ne bo. Prej ali slej bodo njegovi testi podobni in predvsem sterilni. Nevredni branja. Podobno je s prevodi v tuje jezike. Gre. Brez težav. A tudi brez upoštevanja kulturoloških posebnosti bralcev v tujih deželah. Novica o prestižnem kosu oblačila se ne bere enako, če je spisana za Evropejko ali Kitajko. Oziroma se ne bi smela.

Res je. Marsičesa je umetna inteligenca sposobna. Zadeti slog pisca, upoštevati kulturo in še česa. Toda v tem primeru jo je treba znati uporabljati, kar ni nekaj, česar se lahko vsak nauči. Podobno, kot se ne more naučiti programiranja. Gre tudi po metodi poskusov in napak. A zahteva čas. Morda celo zelo veliko časa, nakar se bo marsikdo vprašal, ali ne bi v tem času že na roke naredil, kar se je namenil narediti. To pove veliko. Kot že ničkolikokrat v zadnjih tridesetih letih smo priča nečemu, kar bodo nekateri znali bolj uporabljati kot drugi. Z algoritmi umetne inteligence je podobno kot še s kakšno drugo novodobno storitvijo. Recimo satelitsko navigacijo. Prav je, da jo uporabljaš, saj je priročna, a ker ni večna in samoumevna, ni pametno, da pozabiš, kako se bere zemljevide. Ne trdim, da bodo ugasnili računalnike in storitve ne bodo na voljo. To niti ni najhuje, kar se lahko zgodi. Huje bo, če bodo dvignili cene na raven, ki bo za večino previsoka. Tega na primer Google ne more. Njegove storitve so odvisne od naših podatkov, zato nam jih mora nuditi brezplačno. OpenAI, Microsoftu in še komu tega ni treba početi. Njihove lastnike zanimajo samo letne bilance. Račun bo zato prej ali slej izdan.

Pandorina skrinjica je odprta in poti nazaj ni več. Orodja naj vsak uporablja, kot se mu zdi najboljše in predvsem s pametjo. Za letošnje leto večjega napredka ni pričakovati, saj je težko oziroma nemogoče ponoviti skok s konca leta 2022 in nato zanimanje, ki so ga bili algoritmi deležni v lanskem letu. Izboljšanja bodo manj vidna, a bomo priča uporabam že obstoječih algoritmov, katerih sposobnosti bodo napredovale, na različnih področjih. Ravno tako niso izključena nova orodja, kar bo le še podkrepilo potreba po pravočasni regulaciji, kajti umetne inteligence ne moremo prepustiti pravilom prostega trga.

Fotografije Depositphotos.

The post ZAČETEK LETA: Umetna inteligenca je tu in ne bo šla nikamor appeared first on Tehnozvezdje.

Zanimanje za domače čistilce zraka je v porastu, ker smo se več zadrževali doma in morda celo ugotovili, koliko prahu imamo. Zanj gre. Čistilnik filtrira zrak in iz njega odstranjuje trdne delce, ki so lahko celo alergeni in tozadevno slabo vplivajo na počutje. Sam sem imel poučno izkušnjo. V urbanem okolju, sploh ob prometnicah, je prahu »na tone«. Običajno ga boš največ našel na ohišju osebnega računalnika, kamor ga pritegne statična elektrika. Ne pravim, da ni več prašen, potem ko v prostoru deluje čistilec, je pa prahu neprimerno manj. Bilo bi ga še manj, če bi delal ves čas in ne občasno po prej nastavljenem urniku. To nakazuje, kako čistilci delujejo in kako jih moramo uporabljati.

Drugega funkcije razen čiščenja (filtriranja) zraka nima, zato ga ne moremo metati v isti koš s sušilci in vlažilniki zraka. Z njimi pa si deli eno skupno točko. Vzdrževanje. Če v primernih intervalih ne čistimo oziroma zamenjamo filtra, edini del naprave, ki vpliva na učinkovitost delovanja, potem je čisto vseeno, ali ga imamo ali ne. Star in »zaprašen« filter ne more služiti namenu. Nekateri, kot je na primer Xiaomi Smart Air Purifier 4, imajo sposobnost sproščanja negativnih ionov, ki pritegnejo pozitivne v zraku in jih tako nevtralizirajo. Toda pri uporabi je smiselna previdnost, saj se sprošča ozon, ki ne vpliva najbolje na organizem. Omenjeni model ima vgrajeno še tipalo temperature in vlažnosti, zato lahko ta podatka preverjate v aplikaciji Mi Home.

Čistilec zraka nikdar ne bo v celoti odstranil vseh delcev, kajti del njih ne lebdi prosto v prostoru, temveč se usede na mehke in trdne površine. Ni vsemogoč, zato bo sesanje in brisanje površin še vedno potrebno. V koliko je opremljen s kakovostnim filtrom trdnih delcev (HEPA), potem bo iz zraka odstranil alergene delce (cvetni prah, prhljaj, stenice), plesen, dim (vključno s tobačnim in druge neželene vonjave) in toksine v čistilnih sredstvih. Omenjeni Xiaomijev model ima po podatkih izdelovalca filter z 99.97-odstotno učinkovitostjo filtracije. Bistvena razlika v primerjavi s prejšnjimi generacijami filtrov je dodatek aktivnega oglja in s tem določene sposobnosti odstranjevanja mikroorganizmov (tudi virusov) in formaldehida. Zmogljivost je priročna, ko se vselimo v novo stanovanje ali ga opremimo z novim pohištvo. Pri tem upoštevajte, da če čistilec dlje časa odstranjuje formaldehid, potem je treba filter vsaj enkrat na mesec prezračiti in posušiti na prostem, drugače postane sekundarni vir teh ne najbolj priljubljenih vonjav.

Čistilec zraka je primerna naprava za filtracijo sobe, težje celega stanovanja oziroma jih boste v tem primeru potrebovali več. Toda v takšnem primeru je vprašljiva ekonomičnost uporabe. Filter je pametno zamenjati vsakih 3 do 6 mesecev, kar predstavlja kar konkreten strošek, saj za omenjeni model nov stane štiri desetake. Poleg tega je treba upoštevati še strošek električne energije. Najbolje sicer je, da ves čas deluje pri nižjih nastavitvah hitrosti delovanja, da ni preglasen (sicer je dokaj tih, saj ne preseže 32,1 dB). Poraba elektrike je odvisna od hitrosti ventilatorja, a ne preseže 27 vatov. To pomeni letni strošek v najslabšem primeru okoli 17 evrov (upoštevana je najvišja moč in enotna tarifa). 

• 
  NEDELJSKI NASVET: Tidal z zanimivimi pravili glede »umetno« ustvarjene glasbe
• 
  NEDELJSKI NASVET: Ne boste verjeli, kje sem našel polnilnico
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Če bi prej vedel, kako koristen je, bi ga že davno imel!
• 
  KRATKI TEST Huawei Matepad 12X: Idealna tablica za dopust?
• 
  PRVI VTIS KIA EV2: Znotraj večji kot je videti od zunaj

The post NEDELJSKI NASVET: Kako uporabni so v resnici »čistilci« zraka? appeared first on Tehnozvezdje.