Karkoli si misliš o algoritmih umetne inteligence, si ne moreš zatiskati oči in ne priznati, da so postali nadvse uporabna orodja. A obenem jih nima smisla kovati v zvezde ali se jih celo bati!
Daleč od tega, da bi bila umetna inteligenca nekaj popolnoma novega. Njen razvoj poteka, odkar smo naredili prvi elektronski računalnik. Vendar je potekal na inštitutih daleč od oči javnosti in daleč od interesa zasebnih podjetij. Lani se je marsikaj spremenilo. Algoritmi so postali vsem dostopna brezplačna orodja. A kot ni brezplačnega kosila, ni orodja umetne inteligence, ki ne bi rabilo ogromnega in dragega grozda računalnikov. Mar je presenetljivo, da ta še zdaleč ni brezplačen? Kot niso kilovatne ure porabljene energije, da ChatGTP odgovarja na bedasta vprašanja, piše seminarske naloge in počne kaj vsaj na oko bolj pomembnega, ali da Stable Diffusion ustvarja namesto tebe.
Še zdaleč to ni edina težava. Bi ti bilo všeč, če bi algoritem v imenu napredka preprosto vzel in v nešteto besedil uporabil tvoje prigarane ugotovitve. Še posebej, ker tega ne bi naredil v želji po napredku človeštva, temveč zaradi ozkih interesov lastnikov. Nič novega. Nenazadnje nekaj podobnega že od vekomaj počne Google. Brez sramu prodaja tvoje podatke. Razumljivo je, da se morajo algoritmi umetne inteligence učiti, za kar potrebujejo zvrhano goro informacij. A tako kot izobraževanje za nas ni brezplačno, ne more biti brezplačno zanje. Vsaj nekdo to razume. New York Times že toži OpenAI in zdi se mi, da ne bo ostalo pri eni sami sodni bitki. Poleg jasnih pravil, kako se učijo in kdo ima koristi od pridobljenega znanja, bo treba postaviti še pravila, kaj lahko in česa ne smejo. Umetna inteligenca že zdaj potrebuje omejitve, čeprav bi ocenil, da je na črki I od resnične »inteligence«, ker bo kasneje prepozno, če se bodo smele napovedi o napredku razvoja zares uresničile.
Čeprav lastniki algoritmov in poznavalci trdijo, da smo priča rojstvu nadvse zmogljivih orodij, ki pa so še vedno samo orodja, ne entitete, ki bodo zamenjale ljudi, to ni pomembno. Pomembno je, kako jih vidijo in kako jih izkoristijo delodajalci. Dve poti sta. Dajo jih zaposlenim, da so ti boljši, bolj produktivni in imajo več časa zase, ali jih nekritično uporabijo namesto njih. Ne da bi razmislili o kakovosti in predvsem ustvarjalnosti. ChatGTP lahko pomaga napisati opis izdelka, ki je naprodaj v spletni trgovini, oziroma ga napiše sam. Dober pisec bo vedno vključil v opis čustva, računalnik jih ne bo. Prej ali slej bodo njegovi testi podobni in predvsem sterilni. Nevredni branja. Podobno je s prevodi v tuje jezike. Gre. Brez težav. A tudi brez upoštevanja kulturoloških posebnosti bralcev v tujih deželah. Novica o prestižnem kosu oblačila se ne bere enako, če je spisana za Evropejko ali Kitajko. Oziroma se ne bi smela.
Res je. Marsičesa je umetna inteligenca sposobna. Zadeti slog pisca, upoštevati kulturo in še česa. Toda v tem primeru jo je treba znati uporabljati, kar ni nekaj, česar se lahko vsak nauči. Podobno, kot se ne more naučiti programiranja. Gre tudi po metodi poskusov in napak. A zahteva čas. Morda celo zelo veliko časa, nakar se bo marsikdo vprašal, ali ne bi v tem času že na roke naredil, kar se je namenil narediti. To pove veliko. Kot že ničkolikokrat v zadnjih tridesetih letih smo priča nečemu, kar bodo nekateri znali bolj uporabljati kot drugi. Z algoritmi umetne inteligence je podobno kot še s kakšno drugo novodobno storitvijo. Recimo satelitsko navigacijo. Prav je, da jo uporabljaš, saj je priročna, a ker ni večna in samoumevna, ni pametno, da pozabiš, kako se bere zemljevide. Ne trdim, da bodo ugasnili računalnike in storitve ne bodo na voljo. To niti ni najhuje, kar se lahko zgodi. Huje bo, če bodo dvignili cene na raven, ki bo za večino previsoka. Tega na primer Google ne more. Njegove storitve so odvisne od naših podatkov, zato nam jih mora nuditi brezplačno. OpenAI, Microsoftu in še komu tega ni treba početi. Njihove lastnike zanimajo samo letne bilance. Račun bo zato prej ali slej izdan.
Pandorina skrinjica je odprta in poti nazaj ni več. Orodja naj vsak uporablja, kot se mu zdi najboljše in predvsem s pametjo. Za letošnje leto večjega napredka ni pričakovati, saj je težko oziroma nemogoče ponoviti skok s konca leta 2022 in nato zanimanje, ki so ga bili algoritmi deležni v lanskem letu. Izboljšanja bodo manj vidna, a bomo priča uporabam že obstoječih algoritmov, katerih sposobnosti bodo napredovale, na različnih področjih. Ravno tako niso izključena nova orodja, kar bo le še podkrepilo potreba po pravočasni regulaciji, kajti umetne inteligence ne moremo prepustiti pravilom prostega trga.
Fotografije Depositphotos.
Brez komentarjev