Navdušeno sem poskusil razvpite algoritme umetne inteligence na telefonih. Natančneje tiste, ki so mi bile dostopni, saj so nekateri napovedani »čudežno« izpuhteli. Nobenega dvoma ni, da pritegnejo, dokler ne spregledate skozi plašč bleščečih obljub.
Umetna inteligenca na telefonu ni posledica razvoja generativnih modelov in ni od danes. Bolj ali manj napredni programski algoritmi so prisotni že dobro desetletje, a smo nanje pozabili. Upam, da ne delam komu krivice, a kot se spomnim, je kitajski Huawei eden prvih uporabil besedno zvezo za algoritem strojnega učenja, s katerim se je telefon Mate 9 iz leta 2016 učil vzorca uporabe in prilagajal zmogljivosti, da je bila naprava podobna odzivna skozi celo dobo uporabe. O tem se ni prav veliko govorilo, kajti leto kasneje se je pozornost prevesila na algoritme za nastavljanje kamere in izboljšanje fotografij. Sčasoma smo pozabili nanje. Postali so obvezna oprema. Oziroma natanko takšni, kakršne pričakujemo. Zmogljivi, neopazni in samoumevni. Nasprotje algoritmom, ki so luč sveta zagledali letos in kjer je samopromocija prva in najbolj pomembna lastnost.
Moški smo pogosto kot otroci, ki se dogledni čas intenzivno igrajo z novo igračo. Brisal sem vse živo s fotografij, dokler nisem dojel, da rekonstruirano ozadje za umaknjenim predmetom ob povečavi ni kaj prida uporabno. Na majhnem zaslonu telefona napake niso preveč opazne, a ob povečavi je hitro jasno, da je z nekaterimi deli prizora nekaj narobe. Podobno je dodajanjem stvari s skiciranjem ali besedilnim pozivom. Potrebno je potrpljenje, mnogo poskusov in kompromisov za fotomontažo s kolikor toliko dobrimi propori vstavljenega predmeta, pravilno osvetlitvijo in realnimi barvami. A še tedaj po podrobnem pregledu hitro ugotoviš, da fotografija ni prava!
Kako orodja umetne inteligence spreminjajo izobraževanje, preberite na portalu Vse bo v redu zavarovalnice Triglav!
Še najbolj uporabna se mi zdi pretvorba skice v sliko, pri čemer je na voljo nekaj slogov. Tokrat ne pričakujemo nečesa resničnega, temveč nekaj lepega in odkrito rečeno, algoritmi že znajo razmeroma dobro zadeti (vsaj moja) pričakovanja. Primer takšnih pretvorb je uvodna slika. Na podoben način deluje algoritem, ki pretvori portret, vendar tokrat res ne vem, za kaj natančno bi uporabil tovrstne pretvorbe. Mogoče je kratek čas algoritem zabaven, a večjega pomena mu ne bi dajal.
Dolgoročno bolj uporabna so jezikovna orodja (čeprav ne podpirajo slovenskega jezika). V beležnici za pretvarjanje govora v besedilo in urejanje le tega v logično celoto. Razen že omenjenega pretvarjanja skic drugih storitev še nisem podrobno preučil. Podobno je z orodji za narek in prevajanje izgovorjene besede v realnem času. Sploh ti zadnji so ene redkih storitev umetne inteligence, ki ne potrebujejo povezave v internet. Do nekje logično, saj tam, kjer so najbolj uporabna, v daljni eksotični deželi, ni interneta ali pa je ta drag.
Prihodnost umetne inteligence na telefonih je odvisna od zmogljivosti procesorja, da brez zanašanja na strežniške moči v internetu, izvaja algoritme. Obstoječi, naj bodo za telefone ali računalnike, tega, kot sem se prepričal v zadnjih mesecih, še niso sposobni. Ali pa algoritmi ne znajo delovati lokalno. Hkrati upam, da bodo storitve in orodja začeli nuditi še drugi, predvsem proizvajalci pametnih telefonov ter ne samo Apple, katerega inteligence pri nas še lep čas ne bomo videli, in Google, ki ima pri vsem tem svojo računico. Ker nič od tega še ni izpolnjeno, se mi zdijo obstoječi algoritmi na telefonih Googla, Samsunga, Honorja, Xiaomija in še koga dober prikaz, do česa nas je pripeljal razvoj umetne inteligence, ki obeta storitve z otipljivim vplivom na življenja ljudi. Te, ki smo jih dobili letos, ga nimajo!
Brez komentarjev