Razvoj kakovostnih kadrov za delovanje v hitro spreminjajoči se industriji zahteva aktivno sodelovanje gospodarstva in šolstva. Primer dobre prakse je povezava Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana (ŠC PET Ljubljana) s partnerjema T-2 in A1 Slovenija, ki sta znotraj šolskega centra odprla prvi interaktivni učilnici, ki dijakom približujeta svet telekomunikacij.

Učilnica, ki prikazuje delovanje optičnega omrežja, je nastala v sodelovanju s podjetjem T-2 in deluje kot laboratorij. V učilnici je tako vzpostavljena aktivno delujoča oprema, podprta z najsodobnejšimi telekomunikacijskimi storitvami. Osrednja enota sistema je centrala z vsemi pripadajočimi naročniškimi priključki in storitvami: VDSL2, FTTH, GPON in najnovejšim dostopovnim tehnološkim hitom XGS-PON, ki omogoča podatkovne hitrosti interneta do 10 Gbit/s. S področja storitev pa so dijakom v učilnici na razpolago izjemno hiter internet, storitve IP TV, storitve Wi-Fi 6 in storitve Wi-Fi 6 Mesh.

»Laboratorijska struktura je oblikovana na način, ki omogoča tudi simulacijo napak, do katerih prihaja v resničnosti, zato se lahko dijaki že v šolskem okolju seznanijo s procesi odprave napak.« Gorazd Penko, vodja verifikacijskega laboratorija pri T-2.

Sodobna učilnica, ki jo je opremilo podjetje A1 Slovenija, prikazuje delovanje in razvoj mobilnega omrežja v zadnjih 10 letih. Interaktivno učno okolje omogoča bazna postaja s svojimi ključnimi sestavnimi deli (moduli in antenami), ki so nameščeni na steno učilnice. Dopolnjujeta jo stenska infografika, ki na sistematičen način ponuja tehnično znanje o tehnologiji in ključnih sestavnih delih bazne postaje, ter interaktiven spletni tečaj o tehnologiji 5G, do katerega lahko dijaki dostopajo prek QR kode.

»Mladim, ki se izobražujejo na področju telekomunikacij, moramo omogočati, da že med šolanjem na različne načine pridejo v stik z najnaprednejšimi tehnologijami. Alen Šutej, vodja skupine za načrtovanje radijskega in dostopovnega omrežja pri A1 Slovenija.

• 
  Digitalne inovacije za boljše življenje – april 2026
• 
  Leapmotor C10 (70 kWh): Še eden izmed množice, vendar med prijetnejšimi (#video)
• 
  NEDELJSKI NASVET: Na dopustu ravno tako ne moremo brez interneta
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Brezžični HDMI reši marsikatero zagato
• 
  Huawei Band 11 v znamenju gibanja, energije in bolj zdravega ritma

The post A1 in T-2 pomagata izobraževati srednješolce appeared first on Tehnozvezdje.

Pred kratkim je zaokrožilo javno pismo, v katerem več stanovskih združenj zahteva uvedbo obveznega predmeta v slovenske šole. Z večino zapisanega se strinjam, a obenem ne morem, da ne bi razmišljal naprej. Predmet je le toliko dober, kot je odličen učni načrt. Kdo ga bo naredil? Če strokovnjaki iz gospodarstva, potem ne bo obvezni predmet nič boljši od izbirnega, ko se namesto temeljnih znanj otroci učijo predvsem (ne povsem, da ne bo pomote) uporabe Worda, Excela in podobnega. To nima dosti skupnega z znanji, o katerih govorijo o javnem pismu, in za katera se večinoma strinjate, da so pomembna.

Učenje programov, aplikacij in orodji brez kakovostnih temeljev je pripeljalo do tega, da se nekateri zmedejo in ne znajo rešiti težav namestitve in uporabe nečesa novega. Vsak odmik od postopka, zapisanega v vse slabših navodilih, s katerimi so opremljeni sodobni izdelki, privede do zastoja predvsem zaradi pomanjkljivega poznavanja osnov. To je tisto, kar želimo preprečiti. Mar ne?

Razvijalci so dobri in imajo veliko znanja. To sem zadnje čase slišal izreči vodilne v slovenskih podjetjih, nazadnje podjetja Infinum, ki se pretežno ukvarja za razvojem mobilnih aplikacij.

Ravno tako ne bo dosti bolje, če se bodo učnega načrta lotili akademiki. Bojim se, da bodo v tem primeru kritike iz gospodarstva, da mladi nimajo znanj, ki jih potrebujejo, še bolj na mestu. Obenem se moramo vprašati še nečesa. Je računalništvo in informatika sploh bazična znanost, kot so matematika, fizika ali biologija in si zaradi tega zasluži samostojni predmet? Mnenja so deljena. Sam menim, da računalništvo zagotovo ni, medtem ko informatika je, a ima v njej matematika prevladujoč vpliv.

V javnem pismu je zapisano, da v učni načrt predmeta »RIN« za osnovne in srednje šole sodijo področja računalniških sistemov, podatki in analize, algoritmi in programiranje, omrežja in internet ter učinki računalništva in informatike. Dovolj celovito, da to kupim. Toda hudič je v podrobnostih. Podobno zasnovo naj bi imeli izbirni predmeti, a kljub temu niso dosegli namena. Na mestu je vprašanje, zakaj? Ne poznam odgovora. Če ga ne poznajo odgovorni, potem je bolje, da ga pred morebitnimi spremembami najdejo. Drugače bomo imeli obvezni predmet, s katerim se bodo nekateri učenci mučili, rezultati pa ne bodo nič boljši.

Vprašajmo se še, kaj vpeljava novega predmeta pomeni za obstoječe. Jasno je, da nima smisla ukiniti nobenega, torej sta možnosti dve. Zmanjšati ure obstoječim ali povečati obremenitev učencev (in dijakov). S tem se lep del staršev, ki že zdaj opozarjajo, da so otroci menda preveč obremenjeni, nikoli ne bo sprijaznil. Osebno sem sicer prepričan, da bi bilo najbolje učni načrt predmeta RIN razdeliti med obvezne predmete, vsem nam je jasno, da gre za medpredmetna znanja in veščine, toda to bi zahtevalo znanja, ki jih večina učiteljev preprosto nima.

»Skupina RINOS, strokovna delovna skupina za vključitev temeljnih vsebin RIN v slovensko šolstvo, ima številne odgovore in že postavljen kurikulum ter potrebne rešitve in dinamiko uvajanja predmeta RIN v slovenske osnovne in srednje šole. Prav tako imajo rešitve na področju pridobivanja in izobraževanja ustreznega kadra in obstoječih učiteljev,« piše v javnem pismu.

Nisem prepričan, čeprav zagovarjam tezo, da se morajo otroci omenjenih veščin in znanj začeti učiti že v prvem razredu devetletke, da bo uvedba obveznega predmeta izboljšala stanje. S prisilo redko kdaj dosežemo želeno. A me vseeno zanima. Kako to, da se otroci v večjem številu ne odločajo za izbirni predmet in ne razumejo, da so ta znanja in veščine zanje verjetno pomembnejše od nekaterih drugih. Za strokovnjake s področja računalništva in informatike me ne skrbi. Skrbi me za veliko večini drugih, ki znajo imeti zvrhan koš težav v  življenju, če bo res prišlo do obsežne digitalizacije vsega. A tudi v tem primeru nima smisla pretiravati in zanemarjati osnov. Bom rekel takole. Znanje branja zemljevida na papirju je še vedno pomembno, čeprav vsak telefon zlahka pokaže lokacijo. Kaj pa, če sateliti jutri nehajo delovati? Bomo vsi izgubljeni. Ravno tako nima smisla ukiniti učenja tujih jezikov, ker so Googlov in drugi prevajalniki vse boljši. Še kakšen primer bi se zlahka našel. Osnova (teorija) je še vedno pomembna, zato je ne smemo zanemariti, da bi našli ure za nov obvezen predmet.

Podpisniki javnega pisma, ne bom jih našteval, ker jih je preveč, imajo prav. Čeprav so vsi po vrsti iz gospodarstva ter imajo svoj pogled na izobraževanje, ki ni vedno najboljši za družbo. Tehnološki razvoj je hiter, potrebna so nova znanja in veščine, zato je šolski sistem bolj kot kadarkoli v zgodovini potrebno prilagajati in spreminjati. A ker je obenem krhek in ima velik vpliv na družbo, morajo biti spremembe premišljene in tehtne, saj ne smemo dovoliti, da nepremišljene in ozkogledne naredijo več škode kot koristi.

Naslovna fotografija Depositphotos

The post Obvezni predmet računalništvo in informatika – Najbolj očitne rešitve niso nujno najboljše appeared first on Tehnozvezdje.