Obvezni predmet računalništvo in informatika – Najbolj očitne rešitve niso nujno najboljše
Marjan Kodelja 23. junija 2023 ob 06:34

Konec šolskega leta je odlična priložnost za pogrevanje stare župe, kako bi bilo najbolje v osnovne in srednje šole uvesti učenje računalništva in informatike. Pravzaprav ni pomembno, kako se predmet imenuje, kajti vsem nam je jasno (ali bi nam vsaj morali biti), da gre za znanja in veščine, ki jih bodo prihodnje generacije potrebovale bolj, kot jih potrebujemo mi. Skrbijo pa me različni pogledi, kaj naj bi se učenci in dijaki v okviru predmeta učili in kdo bo to zapovedal.

Pred kratkim je zaokrožilo javno pismo, v katerem več stanovskih združenj zahteva uvedbo obveznega predmeta v slovenske šole. Z večino zapisanega se strinjam, a obenem ne morem, da ne bi razmišljal naprej. Predmet je le toliko dober, kot je odličen učni načrt. Kdo ga bo naredil? Če strokovnjaki iz gospodarstva, potem ne bo obvezni predmet nič boljši od izbirnega, ko se namesto temeljnih znanj otroci učijo predvsem (ne povsem, da ne bo pomote) uporabe Worda, Excela in podobnega. To nima dosti skupnega z znanji, o katerih govorijo o javnem pismu, in za katera se večinoma strinjate, da so pomembna.

Učenje programov, aplikacij in orodji brez kakovostnih temeljev je pripeljalo do tega, da se nekateri zmedejo in ne znajo rešiti težav namestitve in uporabe nečesa novega. Vsak odmik od postopka, zapisanega v vse slabših navodilih, s katerimi so opremljeni sodobni izdelki, privede do zastoja predvsem zaradi pomanjkljivega poznavanja osnov. To je tisto, kar želimo preprečiti. Mar ne?

Razvijalci so dobri in imajo veliko znanja. To sem zadnje čase slišal izreči vodilne v slovenskih podjetjih, nazadnje podjetja Infinum, ki se pretežno ukvarja za razvojem mobilnih aplikacij.

Ravno tako ne bo dosti bolje, če se bodo učnega načrta lotili akademiki. Bojim se, da bodo v tem primeru kritike iz gospodarstva, da mladi nimajo znanj, ki jih potrebujejo, še bolj na mestu. Obenem se moramo vprašati še nečesa. Je računalništvo in informatika sploh bazična znanost, kot so matematika, fizika ali biologija in si zaradi tega zasluži samostojni predmet? Mnenja so deljena. Sam menim, da računalništvo zagotovo ni, medtem ko informatika je, a ima v njej matematika prevladujoč vpliv.

V javnem pismu je zapisano, da v učni načrt predmeta »RIN« za osnovne in srednje šole sodijo področja računalniških sistemov, podatki in analize, algoritmi in programiranje, omrežja in internet ter učinki računalništva in informatike. Dovolj celovito, da to kupim. Toda hudič je v podrobnostih. Podobno zasnovo naj bi imeli izbirni predmeti, a kljub temu niso dosegli namena. Na mestu je vprašanje, zakaj? Ne poznam odgovora. Če ga ne poznajo odgovorni, potem je bolje, da ga pred morebitnimi spremembami najdejo. Drugače bomo imeli obvezni predmet, s katerim se bodo nekateri učenci mučili, rezultati pa ne bodo nič boljši.

Vprašajmo se še, kaj vpeljava novega predmeta pomeni za obstoječe. Jasno je, da nima smisla ukiniti nobenega, torej sta možnosti dve. Zmanjšati ure obstoječim ali povečati obremenitev učencev (in dijakov). S tem se lep del staršev, ki že zdaj opozarjajo, da so otroci menda preveč obremenjeni, nikoli ne bo sprijaznil. Osebno sem sicer prepričan, da bi bilo najbolje učni načrt predmeta RIN razdeliti med obvezne predmete, vsem nam je jasno, da gre za medpredmetna znanja in veščine, toda to bi zahtevalo znanja, ki jih večina učiteljev preprosto nima.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

»Skupina RINOS, strokovna delovna skupina za vključitev temeljnih vsebin RIN v slovensko šolstvo, ima številne odgovore in že postavljen kurikulum ter potrebne rešitve in dinamiko uvajanja predmeta RIN v slovenske osnovne in srednje šole. Prav tako imajo rešitve na področju pridobivanja in izobraževanja ustreznega kadra in obstoječih učiteljev,« piše v javnem pismu.

Nisem prepričan, čeprav zagovarjam tezo, da se morajo otroci omenjenih veščin in znanj začeti učiti že v prvem razredu devetletke, da bo uvedba obveznega predmeta izboljšala stanje. S prisilo redko kdaj dosežemo želeno. A me vseeno zanima. Kako to, da se otroci v večjem številu ne odločajo za izbirni predmet in ne razumejo, da so ta znanja in veščine zanje verjetno pomembnejše od nekaterih drugih. Za strokovnjake s področja računalništva in informatike me ne skrbi. Skrbi me za veliko večini drugih, ki znajo imeti zvrhan koš težav v  življenju, če bo res prišlo do obsežne digitalizacije vsega. A tudi v tem primeru nima smisla pretiravati in zanemarjati osnov. Bom rekel takole. Znanje branja zemljevida na papirju je še vedno pomembno, čeprav vsak telefon zlahka pokaže lokacijo. Kaj pa, če sateliti jutri nehajo delovati? Bomo vsi izgubljeni. Ravno tako nima smisla ukiniti učenja tujih jezikov, ker so Googlov in drugi prevajalniki vse boljši. Še kakšen primer bi se zlahka našel. Osnova (teorija) je še vedno pomembna, zato je ne smemo zanemariti, da bi našli ure za nov obvezen predmet.

Podpisniki javnega pisma, ne bom jih našteval, ker jih je preveč, imajo prav. Čeprav so vsi po vrsti iz gospodarstva ter imajo svoj pogled na izobraževanje, ki ni vedno najboljši za družbo. Tehnološki razvoj je hiter, potrebna so nova znanja in veščine, zato je šolski sistem bolj kot kadarkoli v zgodovini potrebno prilagajati in spreminjati. A ker je obenem krhek in ima velik vpliv na družbo, morajo biti spremembe premišljene in tehtne, saj ne smemo dovoliti, da nepremišljene in ozkogledne naredijo več škode kot koristi.

Naslovna fotografija Depositphotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
3 komentarji
  • Če naj informatiko poučuje kar vsak, zakaj ne ukinejo programa za izobraževanje profesorjev računalništa na Pedagoški fakulteti. Preprosto nimamo več kaj početi. Smo samo še pomagači vsem gospem in gospodom na šoli, ki brez nas ne znajo pogledati za računalnik, če je sploh vklopljen. Pa smo prav tako kot oni, tudi mi profesorji. Česa že?

  • Živjo.
    Res je, hudič je v podrobnostih… Sem bil član skupine RINOS, ki je pripravila okvir za poučevanje RIN, ki je povzet po dve mednarodno uveljavljenih okvirjih za poučevanje RIN oz. za izobraževanje od vrtca do konca srednje šole – to sta Informatics Curriculum Framework for School, Informatics for all, v nadaljevanju I4ALL (iz junija 2021) in K–12 Computer Science Framework (iz leta 2016). Torej tople vode nismo odkrivali, ampak smo se naslonili na zadeve, ki so preverjene.
    Če koga zanima več o delu skupine RINOS, si lahko prebere poročila, ki so dostopna na strani https://www.racunalnistvo-in-informatika-za-vse.si/about/, kogar pa zanima več o poučevanju RIN ter zakaj bi bilo to za naše otroke pomembno, pa lahko najde odgovore na spletišču https://www.racunalnistvo-in-informatika-za-vse.si/

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja