Seznam slovenkih bank v Applovi plačilni platformi se tako pospešeno širi. Nedolgo tega se ji je pridružila Delavska hranilnica, še malo prej NLB, medtem ko je dlje časa prisotna Intesa Sanpaolo kot tudi ponudnik finančnih storitev mBills (Petrol Pay). Način vnosa kartice v dotično mobilno denarnico smo že nekajkrat opisali in ga ne bomo ponavljali. Odpreti morate aplikacijo Wallet, pritisniti na plus (»dodaj kartico«) in od tam naprej postopek ni prav nič težaven.

»Timing« pridružitve storitvi Apple Pay je za NKBM sicer nekoliko nenavaden. Banka se namreč z SKB združuje v OTP Banko pod skupnim lastnikom, za komitente se bo to zgodilo čez slab mesec, 22. avgusta, s 1. septembrom bodo tudi stare storitve SKB prenehale delovati oz. bo vse skupaj prešlo na sistem NKBM. Poleg tega se je Apple nedavno z Evropsko komisijo pogodil, da bo odprl NFC na svojih telefonih in tako omogočil alternativne mobilne denarnice, s tem pa se izognil globi zaradi omejevanja konkurence.

Četudi bo sedež združene banke v Ljubljani, ne v Mariboru, bo ta za tehnološko platformo prevzela tisto iz NKBM. Iz tega lahko sklepamo, da bo tudi Apple Pay del tega in tako se lahko zdajšnji komitenti SKB nadejajo, da bodo tudi oni končno dobili možnost plačevanja s telefoni in urami. Ne zgolj na Applovi strani, kajti NKBM že nekaj časa nudi tudi dodajanje kartic v Googlovo Denarnico.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  KRATKI TEST Honor Tab X8b: Za filme in otroke, na težkih nalogah pa si polomi zobe
• 
  Vsak korak šteje: Telekom Slovenije in Samsung z 10.000 evri podpore združenju Europa Donna Slovenija
• 
  PRVI VTIS (TEST) iPhone Duo: Zakaj Apple prodaja bučke, da guba ni opazna?
• 
  Spremembe so stalnica, ki jezijo le, dokler se jih ne privadiš!
• 
  Dvesto let po Korri se vse začne znova

The post NKBM še pred združitvijo z SKB v Apple Pay appeared first on Tehnozvezdje.

Najprej samo za osvežitev spomina. Po novem bo treba spletni nakup potrditi z dvema od treh elementov avtentikacije (kar veš, kar imaš in kar si). Verjetno se bo večina bank odločila za metodo s potrjevanjem v aplikaciji (mobilni banki), v katero je treba vstopiti s številko PIN ali biometričnim preverjanjem. Kar pomeni, da na napravi, ki jo imaš, vpišeš podatek, ki ga veš, ali uporabiš svojo fizično lastnost (kar si). Za tovrsten način potrjevanja nakupov morata svoje zaledne sisteme nadgraditi tako spletni trgovec kot banka, ki je izdajateljica plačilne kartice (denimo Mastercarda). Za določene druge načine plačila, denimo nakazilo s pomočjo spletne ali mobilne banke, se nič ne spreminja. Nova ureditev želi v prvi vrsti preprečiti zlorabe kartic in spletnih storitev. Vprašal sem nekaj bank in trgovcev, kako je s tem.

Potrditev nakupa v aplikaciji sta zagotovo uvedli banki NLB in Intesa Sanpaolo, ki sta že pred tem med prvimi ponudili možnost plačevanja s telefonom namesto s fizičnimi karticami. Tako je tudi avtentikacija spletnih naročil v isti aplikaciji – mobilni denarnici. A niti ni pomembno, v kateri bi bila, kajti sistem takrat samodejno sproži zahtevo za potrditev, tako da se uporabniku prikaže obvestilo in s klikom nanj se začne odpirati prava aplikacija. SKB namerava močno uporabniško zaščito uvesti decembra ali najkasneje s prvim januarjem 2021. Za njihove komitente bo zadeva pričakovano delovala s pomočjo aplikacije Moj@SKB, ki bo ob zaključevanju nakupa dala potisno obvestilo in potrošnik bo moral reagirati, če bo želel potrditi plačilo. V Addiko banki so podobno odgovorili, da bodo SCA za spletna plačila implementirali do konca leta. V Novi KBM pa nameravajo v teh dneh komitentom ponuditi mobilno denarnico mdenarnic@, znotraj katere bo od začetka decembra tudi metoda SCA.

Nič ne pomaga pripravljenost banke, če sistema 3D Secure, znotraj katerega se sproži preverjanje identitete kupca, ne podpira tudi trgovec. Glavnina večjih je na novost menda pripravljena oz. se pri njih že sproži način z močno uporabniško zaščito, če je kupec komitent ustrezne banke. Pri strankah ostalih bank je še v uporabi prejšnji način, ki je običajno predvideval vpis enkratnega gesla, prispelega v sms-u. »3D Secure 2.0 v primerjavi s prvo generacijo omogoča lažjo in bolj učinkovito identifikacijo, za uporabnike pa je hitrejši in enostavnejši,« je prepričan izvršni direktor za IT in podporo poslovanju v  Big bangu Robert Sraka. Verjetno so manj pripravljeni manjši trgovci, razen če denimo prodajajo v sklopu sveže Telekomove platforme PIAZZ, kjer po zagotovilih operaterja močna uporabniška zaščita že deluje.

Banke so se po lastnih besedah večinoma že lotile obveščanja o spremembi, verjeto pa bodo še več tovrstnih sms-ov, obvestil v spletni in mobilni banki pa morda še kakšne drugačne pošte komitenti dobili do konca leta. Navsezadnje niti ni smiselno razglašati novosti, če še ni vpeljana. Večina ponudnikov ne pričakuje večjih težav, sploh ne pri tistih potrošnikih, ki so navajeni spletnega kupovanja. V Big bangu so opazili nekaj več neuspešnih transakcij, »ker kupci niso uspešno zaključili avtentikacije 3D secure.« Po njihovem mnenju so težave imeli predvsem kupci, ki so zaradi zaprtih fizičnih trgovin sploh prvič začeli naročali blago po elektronski poti. V NLB pravijo, da odzivov na SCA še ni veliko, saj je storitev šele dobro zaživela. »So pa prvi pozitivni, kar nas še posebej veseli.« In dodali, da približno 15 odstotkov komitentov že uporablja novi način.

Brez pametnega telefona bo morda šlo, morda pa tudi ne

Dokaj zanimivi so pogledi bank na implementacijo metod za tiste uporabnike, ki nimajo pametnega telefona. Intesa Sanpaolo namerava to rešiti s čitalnikom kartic, ki ga bo moral imeti komitent priklopljenega na računalnik. Addiko banka bo ponudila kombinacijo prijave na namenski spletni strani in enkratne kode v sms-u. NLB napoveduje vpeljavo rešitve za tiste brez NLB Pay s 1. januarjem 2021, a ne pove, kakšne. Naj bi se pa uporabnik lahko sam odločil, katero metodo bo izbral. V NKBM niso izrecno povedali, kaj nameravajo uvesti kot nadomestno metodo. Glede na odgovor, da »večina strank, ki opravlja nakupe prek spleta, tudi sicer uporablja digitalne kanale za opravljanje bančnih storitev,« pa lahko predvidevamo, da bo mdenarnic@ edini način. Podobno brezkompromisni so v banki SKB.

»Dolgoročni oz. strateški cilj SKB banke je, da bi vse stranke uporabljale mobilno banko MOJ@SKB, saj bo ta predstavljala osnovo za bančno poslovanje v prihodnosti. Možnosti potrjevanja spletnih plačil brez pametnih mobilnih telefonov trenutno ne predvidevamo, saj izhajamo iz prepričanja, da je uporabnik, ki nakupuje po spletu, tako napreden, da uporablja tudi mobilni telefon.«

Fotografiji: Mastercard

The post Kakšno bo potrjevanje spletnih nakupov brez mobilne denarnice ali pametnega telefona? appeared first on Tehnozvezdje.

Namen aplikacije Toshl je uporabniku dati nazorne podatke, kako porablja svoj denar, da morda lahko prilagodi navade. Skupno je na voljo 14073 bančnih povezav, vse nove pa uporabljajo programski vmesnik, ki po besedah razvijalcev prinaša nekaj ključnih prednosti in ki ga omogoča nova bančna direktiva PSD2. Zaradi njega se povezava vedno posodablja samodejno, uporabniku ni več treba klikati »posodobi« in vsakič znova potrjevati, da je res on, preden podatki pritečejo v aplikacijo. Poslej bo treba avtentikacijo znova opraviti na vsake tri mesece.

Prav avtentikacija je druga večja pridobitev, saj jo zdaj uporabnik opravi neposredno pri banki. Kar v praksi pomeni, da se odpre bančna aplikacija, kamor se je treba vpisati in potrditi povezavo s Toshlom. Slednji tako ne shranjuje nobenih prijavnih podatkov, zgolj dobit potrditev, da je prijava uspela, in potem (prek svojega partnerja Salt Edge, še enega podjetja s področja »Fintecha«) uvaža ter obdeluje podatke. Ti se zaradi povezavo prek API posodabljajo precej bolj pogosto, najmanj enkrat dnevno.

Med slovenskimi bankami s tovrstno povezavo so že vključene denimo Addiko, BKS, Deželna banka Slovenije, Gorenjska banka, LON, Primorska hranilnica, Sberbank, SKB in Unicredit, integracija z največjo, NLB, pa je v teku in bi bila menda lahko zaključena v nekaj tednih. Potem pa so tu še tuje banke in finančne institucije, ki so za slovenske uporabnike prav tako zanimive, kot so N26, Paypal, Revolut in Bitstamp. Za zdaj pri nekaterih bankah, predvsem zaradi tehničnih ovir, niso na voljo podatki o kreditnih karticah, čeprav bi po omenjeni direktivi morali biti. Vendar naj bi to v prihodnje popravili. Ob vzpostavitvi povezave se lahko uporabnik odloči, ali bo spremljal podatke samo od takrat naprej, ali pa bo uvozil tudi starejše, ki so na voljo. Večinoma gre to za mesec ali dva nazaj.

Tovrstne povezave lahko uporabljajo naročniki na Toshl Medici, ki stane 39 evrov na leto ali pet evrov na mesec (če se naročnik ne odloči za enkratno letno plačilo, temveč plačuje vsak mesec posebej). Uporabniki brezplačne aplikacije ali naročniki na Toshl Pro – ta stane nekaj manj kot dvajset evrov na leto – morajo podatke še vedno dodajati ročno ali pa jih uvažati z datotekami (CSV, XLS, OFX, …). Razvijalci pa lahko programski vmesnik uporabijo še za kakšno svojo rešitev.

The post Podatki iz banke neposredno v aplikacijo Toshl appeared first on Tehnozvezdje.