Dolgo si je sicer NTK lastila termin ob koncu maja, ki mi je bil morda še za odtenek bolj všeč, toda »prisilna« koronska prestavitev na začetek jeseni je nato postala permanentna. Portorož, četudi Grand Hotel Bernardin s svojo (zunanjo) infrastrukturo, ki že leta ostaja nespremenjena, še zdaleč ni idealno prizorišče, je zagotovo prava lokacija za tovrsten dogodek, še posebej za tiste, ki pridejo za vse tri dni. Tik ob morju, v prijetnem ozračju, so namreč vsi veliko boljše volje in pripravljeni na mreženje ter izmenjavo mnenj, izkušenj in pogledov na aktualno dogajanje, ali pa zgolj kramljanje ob pijači tik ob plaži, kot kje drugje. To je pokazala selitev na Bled l. 2013, ki se je za dogodek skorajda izkazala za usodno. Dve leti kasneje je bila NTK nazaj v Portorožu in mislim, da je ne bodo več premaknili kam drugam.

Letošnja, jubilejna izvedba je prinesla tudi vrnitev uvodnega predavanja, resda že prvi, ne šele drugi dan, kot smo bili navajeni, vsekakor pa to dogodku da povsem drugačen značaj in tempo. Microsoftov direktor regije Adriatik Kalin Dimčev je izpostavil rast uporabe orodij z umetno inteligenco, kar smo lahko pričakovali, znova pa smo slišali tudi nekoliko bolj optimistično različico napovedi o tem, kako naj bo UI prevzela službe. Namreč, da bodo izgubili službe tisti, ki je ne bodo znali uporabljati.

UI tudi na novo definira klasične zakonitosti računalništva, je poudaril Tomaž Valjavec, ki v Microsoftu skrbi za oblak in umetno inteligenco v regiji EMEA. Če je denimo Moorov zakon govoril o podvojitvi zmogljivosti mikroprocesorja vsakih 18 mesecev (oz. na začetku na vsaki dve leti), zdaj lahko govorimo o podvojitvi kapacitete za UI vsake pol leta. Kar je bil še nedolgo tega namenski superračunalnik za storitev Azure, je zdaj le ena petina tistega, kar podjetja v tej sferi dodajo vsak mesec.

Pred tridesetimi leti si je težko kdo predstavljal, kakšen bo svet računalništva in obče v l. 2025, kot tudi, v kaj bo, že veliko prej, zrasla NT Konferenca. Domnevam, da si njeni snovalci tudi zdaj zastavljajo bolj kratkoročne cilje. Če bo v času, ko so mnogi tovrstni dogodki v zatonu, čez pet ali deset let še na enakem nivoju, bo to velik uspeh.

The post Začela se je, ko smo še »šli« na internet, danes je v znamenju umetne inteligence appeared first on Tehnozvezdje.

V zadnjih letih je NTK nekako dvojna. Ponuja kup predavanj za računalniške strokovnjake (administratorje, razvijalce, …) in na drugi strani razmišljanj o spremembah v poslovnem okolju. Digitalna transformacija ali preobrazba je vroča beseda že nekaj zadnjih let. Zakaj Microsoft nanjo naslanja celoten program konference in tudi nasploh svojo prodajno strategijo, je logično. Korporacija sama je šla zadnja leta skozi velike spremembe, precej je spremenila svoje poudarke in glavne proizvode in storitve, od oken in pisarne ter pametnih telefonov, do oblačne infrastrukture, storitev za skupno delo, umetne inteligence in storitvenih platform. In če podjetje spremembe promovira v širšem okolju, tako lažje proda nove licence in naročnine na svoje storitve.

Eden od glavnih govorcev, poslovni analitik Stephane Garelli je glede digitalne transformacije in konkurenčnosti poudaril, da so razmere in tehnologija seveda pomembne, a je treba poleg tega imeti še pravo miselnost, vzdržljivost in potrpežljivost, znanje in se znati pravilno odzivati na izzive.

Regijski direktor Microsofta Michael Kogeler je omenil, da nikakor ni tragično, če se podjetje ali država med zadnjimi loteva preobrazbe. Ker lahko tako preskoči tehnologije, ki niso več aktualne in uporabi tiste, ki šele dobro prihajajo. Tako Kogeler kot Trnovec sta pri tem poudarjala umetno inteligenco in mešano resničnost, ki jo razvija Microsoft, s storitvami in napravi, kot sta Cortana in Hololens. Edina težava pri tem je, da večina od tega v velikem loku zaobide Slovenijo. Ne samo na začetku, ampak nasploh, stanje se niti malo ne izboljšuje. Kar govorci na NTK kar malo pozabijo. Ampak to je tema za drugič. Kombinacija teh tehnologij v marsikateri panogi (inženirstvo, proizvodnja, zdravstvo, …) dejansko lahko spremeni marsikaj. Tam tudi ni hudo nenavadno delati z velikimi očali na glavi, če to k čemu pripomore.

Microsoft veliko stavi tudi na svoj oblak Azure, ki je poleg Amazonovega eden najbolj uporabljanih na svetu. Kot pravijo, je to najbolj inteligentna, skalabilna in hibridna (del podatkov je tam, del pa lahko pri uporabniku) oblačna infrastruktura, ki hkrati upošteva vso evropsko zakonodajo.

Presenetljivo malo je bilo tokrat govora o podatkih in velikih podatkovnih zbirkah, kar je bila zvenečnica pred kakšnim letom ali dvema. A je Kogeler omenil, da danes nič vprašanje, kdo ima podatke, ampak kdo jih obdeluje, uporablja na pravi način. Da z njimi pridi do konkurenčne prednosti. Podatki so pač nova nafta.

The post Umetna inteligenca, mešana resničnost in oblak appeared first on Tehnozvezdje.