Obogatena, dodana, mešana resničnost, kakor koli že to imenujemo, naj bi bila po mnenju mnogih ponudnikov tisto, kar nas bo v prihodnosti najbolj zanimalo. Facebook je sinoči najavil razvijalsko platformo za dodajanje tovrstnih elementov, zelo verjetno pa bodo nekaj podobnega že privzeto v svojih operacijskih sistemih in fotografskih aplikacijah omogočili Apple, Google in Microsoft. Navsezadnje pa tudi Samsung z vmesnikom Bixby poskuša ponuditi nekaj v tej smeri, se pravi prikazovanja določenih informacij čez živo siko.
Tudi Microsoftova očala Hololens so naprava za obogateno resničnost. Kdor jih ima na glavi, skoznje še vedno vidi resničen svet, zraven pa še določene dodatke – holograme in kaj drugega. V glavnem, poanta je v združevanju resničnega in navideznega. Ta naprava uporabnika ne prestavi v povsem navidezen svet, pa tudi ni samo za prikazovanje določenih informacij v vidnem polju ali ob njegovem robu, ko so denimo smučarska in kolesarska očala Recon. V pravi svet dodaja elemente in poskuša ustvarjati vtis, kot da so res tam.
Najprej nekaj o sami zadevi. Ni prav majhna in tudi težko bi trdil, da je med nošnjo nisem čutil. Res je samo lok okrog glave z vizirjem spredaj, a vseeno je vse skupaj kar zajetno. In ves čas nisem bil povsem prepričan, ali ima reč nameščeno povsem pravilno ali ne. V primerjavi z navidezno resničnostjo je seveda prednost v tem, da vidiš ven iz te »čelade«. Ampak, kot rečeno, namembnost je drugačna.
Kar se dodanega, obogatenega vidi, je precej zanimivo. Liki, ki dajejo kar dober vtis trodimenzionalnosti lebdijo ali plešejo po prostoru. Videl sem umetnostno drsalko in druge športnike, odkrival avtomobilske tehnologije in še kaj. Ni pa bilo najboljše usklajenosti navideznega in resničnega. Predstavljal bi si, da bi te »narisane« elemente in informacije imel ob pravih, torej da bi resničnim dodal vsebino, jih prikazal še drugače. Recimo v prazno sobo razpostavil pohištvo, da bi si predstavljal, kako bo izgledala oprema. Morda so taki načini uporabe možni, pa jih nisem bil deležen. Kar se imel priložnost videti, so bile bolj prezentacije, ki niso imele povezave z resničnim svetom, kot kaj drugega.
Še bolj verjetno pa se mi zdi, da v trenutni različici očal moj želeni scenarij še ni povsem izvedljiv. Kajti pri vseh demonstracijah sem tisto dodatno videl nekje zgoraj, precej pod stropom – mogoče bi moral še kaj nastaviti ali premakniti, da bi se vidno polje hologramov spustilo – in nikakor obseg navideznega ne zajema celotnega vidnega polja, daleč od tega.
Očala Hololens so vsekakor zanimiv tehnološki prikaz in z njimi se verjetno da početi marsikaj, še posebej v kakšne prodajne namene – pokazati potencialnemu kupcu to in ono. Pa tudi v kakšnem inženirskem poslu in še kje so take naprave lahko uporabne, da imajo zaposleni informacije, pomoč pri delu ves čas pred očmi, mogoče to celo prikličejo glasovno in jim ni treba brskati po dokumentaciji. Za domačo uporabo si v trenutni izvedbi komaj predstavljam, kaj bi ta tri tisoč dolarjev vredna naprava prinesla. Mogoče premikanje po navideznih svetovih Minecrafta ali kaj podobnega v povezavi z resnim igričarskim računalnikom ali konzolo Xbox.
Ko bodo nekoč prilagojeni filmi in druge vsebine, bi to mogoče lahko bil naslednji 3D ali nekaj povsem novega. Ampak spet se pojavi podobno vprašanje kot pri navidezni resničnosti. Kdo želi v domači dnevni sobi sedeti na kavču s tem na glavi? Če bo vse skupaj zapakirano v klasična očala, se lahko začnemo pogovarjati.
Brez komentarjev