Huaweijevi prihodki so dosegli 636,8 milijard kitajskih juanov oz. 90 milijard evrov, čisti dobiček pa je znašal 113,7 milijard juanov, v evrih je to 16,1 milijard. Pri tem je treba povedati, da je skoraj 8,6 milijard evrov prišlo iz prodaje znamke Honor lokalnim investitorjev v Šenzenu. Brez tega bi dobiček znašal približno 8 milijard evrov, torej polovico manj, in bi glede na l. 2020 padel za slabih 12 odstotkov, ne zrasel za 76 odstotkov. Kljub temu so rezultati več kot dobri glede na okoliščine, v kakršnih posluje kitajska korporacija. Za raziskave in razvoj je lani namenila dobrih 20 milijard evrov, v zadnjih desetih letih pa skupno skoraj 120 milijard evrov.

»V preteklem letu smo ohranili solidno poslovanje. Naša uspešnost je bila skladna z napovedmi. Poslovanje z operaterji je ostalo stabilno, na področju prodaje podjetjem smo dosegali stalno rast, pri izdelkih za končne uporabnike pa smo poslovanje hitro razširili na nova področja. Poleg tega smo pospešili razvoj našega ekosistema,” je na ob predstavitvi letnega poročila izpostavil predsednik Guo Ping. Medtem ko je blokada ustavila Huaweijeve telefone tik preden bi se verjetno povzpeli na prvo mesto po globalnem tržnem deležu, zdaj precejšnjo rast – lani 30-odstotno v primerjavi z l. 2020 – dosegajo nosljive naprave in pametni zasloni. Velik poudarek je seveda na oblikovanju ekosistema naprav s sistemom HarmonyOS, ki znajo dobro sodelovati med seboj.

Več bitov, manj vatov

»V nadaljevanju bo Huawei še naprej nadgrajeval svojo pot digitalizacije, inteligentne preobrazbe in zniževanja vsebnosti ogljika,« je napovedal Guo Ping. Podjetje je že na nedavnem sejmu MWC v Barceloni predstavilo svoje rešitve in prizadevanja, ki naj bi pomagala telekomunikacijskim operaterjem in drugim ponudnikom informacijske infrastrukture k povečanju kapacitet, a hkrati zmanjšanju porabe energije. V podjetju to iniciativo označujejo kot »Več bitov, manj vatov.«

Izvršni direktor Ryan Ding je v svojem govoru izpostavil tri vidike, ki najbolj zaznamujejo digitalno ekonomijo in kjer operaterji lahko največ prispevajo. To so gostota povezav, raznolikost računalniške tehnologije in intenzivnost zmanjševanja izpustov CO₂. Z omrežji 5G je mogoče bistveno povečati gostoto povezav in tako omogočiti kapacitete za nove uporabnike in poslovne priložnosti. Tudi dodajanje novih računskih virov po besedah Dinga povečuje sinergije med povezljivostjo in informacijsko tehnologijo ter daje možnosti za hitrejšo digitalizacijo podjetij. Nove tehnološke rešitve pa bodo ob povečanju zmogljivosti omrežij tudi zmanjšale porabe na vsak poslani bit, kar bo omrežja naredilo bolj zelena. V Huaweiju so predlagali tudi uvedbo indeksa stopnje ogljika v omrežjih (Network Carbon Intensity index), s katerim bi merili izpuste IKT industrije in tako pomagali k uresničevanju zelenih strategij.

Philip Song, direktor v oddelku za operaterske rešitve, pa je izpostavil peterico napačnih predstav, ki zavirajo prehod k zelenemu poslovanju. Prva je ta, da industrija povečuje izpuste plinov, ki segrevajo ozračje. Po raziskavi GeSI’s SMARTer2030 bo industrija IKT ob koncu desetletja prispevala manj kot dva odstotka izpustov, ostale industrije pa bodo prav z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami svoje izpuste zmanjšale za 20 odstotkov. V Huaweiju napovedujejo, da bo takrat v »oblaku« shranjenih jotabajt podatkov (10¹⁵ gigabajtov). Ob zamenjavi trenutne infrastrukture z optično bi na leto prihranili 150 milijonov ton izpustov CO₂.  Ob tem Song poudarja, kar razbija drugo zmotno predstavo, da zgolj dva odstotka izpustov ustvari proizvodnja omrežne opreme, od 80 do 95 odstotkov pa njeno delovanje.

Tretji vidik poudarja, da pri zeleni preobrazbi ne gre zgolj za zagotavljanje obnovljivih virov energije, ampak je pomembna tudi energijska učinkovitost samih sistemov. Četrta zmotna predstava je v računanju energijske učinkovitosti, saj ta ni preprost seštevek posameznih omrežnih elementov, temveč je treba gledati celotno delovanje in različne scenarije. Kot peti točko pa je Song izpostavil, da varčnost lahko vpliva na maksimalne zmogljivosti in indikatorje omrežij, a vendar se da z inteligentnimi rešitvami ohraniti najmanj enako uporabniško izkušnjo. Umetna inteligenca in pametno predvidevanje se vse bolj seli tudi v omrežne sisteme, ki zaradi tega postajajo bolj učinkoviti. Ni namreč potrebe, da vse ves čas deluje na polnih zmogljivostih.

The post Huawei kljubuje sankcijam in konkurenčnost gradi na vlaganju v zeleno preobrazbo appeared first on Tehnozvezdje.

Japonski Nikkei je poročal, da je TSMC (Taiwan Semiconductor Manufacturing Company), sicer eden najbolj naprednih izdelovalcev čipov na svetu, že prenehal sprejemati nova Huaweijeva naročila. V tajvanskem podjetju so za Reuters to označili kot »zgolj špekulacije trga,« toda zanikali niso. Težava za Huawei je v tem, da težko najde nadomestnega izdelovalca procesorjev brez kakršnih koli ameriških navezav. TSMC namreč obvlada proizvodni proces z velikostjo osnovnih elementov 7 nm in se pripravlja na prehod na 5 nm, medtem ko denimo kitajski SMIC (Semiconductor Manufacturing International Corporation), ki je menda prevzel proizvodnjo procesorjev Kirin 710A, trenutno ne zmore kaj naprednejšega od 14-nanometrske litografije. Procesorji Kirin 990 in 980, za katere je nujnih 7 nm, pa so izjemno pomembni za Huawei.

Na tridnevni konferenci za analitike, ki se je začela danes, je trenutni predsednik korporacije Guo Ping potrdil, da ta ameriški ukrep vplival na poslovanje, a dodal, da iščejo rešitve. Tega sicer ni omenil, vendar bi bila verjetno edina prava rešitev selitev k Samsungu, če bi bil ta zainteresiran in bi imel proste kapacitete v svojih tovarnah. Guo je sicer svoj govor namenil predvsem opozarjanju pred prevelikim zanašanjem na enega dobavitelja in lastniške standarde. »Temelji globalnega sodelovanja in zaupanja so na preizkušnji,« je dejal. Zavzel se je za inovacije, ki temeljijo na odprtih standardih. In to mantro sta ob vprašanjih analitikov, ne glede na temo, ponavljala ostala predstavnika korporacije, ki sta bila prvi dan prisotna na odru. Guo je nekajkrat tudi izjavil, da je podjetje »preživelo proti vsem pričakovanjem,« potem ko so ga ZDA pred natanko enim letom uvrstile na seznam podjetij, s katerimi ameriška ne smejo poslovati.

Huawei je sicer ob tem izdal tudi izjavo za javnost glede novih ameriških ukrepov, dodatnih vprašanj o tem pa ni sprejemal. V izjavi sicer trdijo podobno kot predsednik v govoru. »Ta odločitev ameriške vlade ne vpliva samo na družbo Huawei, temveč na mnoga podjetja in na številne svetovne gospodarske panoge. Dolgoročno bo to škodilo zaupanju in sodelovanju v svetovni industriji polprevodnikov, od katerih je odvisno veliko drugih panog. To bo povečalo tako konflikte kot izgube v teh panogah.« V Huaweiju so prepričani, da »želijo ZDA želijo s svojo tehnološko močjo uničiti uspešna tehnološka podjetja zunaj njihovih meja. A s tem bodo samo spodkopale zaupanje mednarodnih podjetij v ameriško tehnologijo in dobavne verige. Na koncu bo to škodilo interesom ZDA samih.«

S Kitajske je bilo v zadnjih dneh slišati o morebitnih povračilnih ukrepih, specifično o dodatnih zahtevah in inšpekcijah za ameriška podjetja, ki proizvajajo in kupujejo na kitajskem. Pa tudi o ustavitvi večje nabave letal Boeing.  

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post ZDA dodatno nad Huawei, ta svari pred posledicami za celotno industrijo appeared first on Tehnozvezdje.