Razlogi, zakaj je 5G za določene namene bolj primeren od drugih tehnologij

Matjaž Ropret • 7. marca 2022 ob 11:47

Peta generacija mobilne telefonije počasi prodira h končnim uporabnikom, toda še precej bolj naj bi bila namenjena industrijski uporabi. Še posebej tovarne, skladišča, gradbišča in druge lokacije z velikim številom povezanih naprav naj bi bile primerno polje za vpeljavo 5G in tam bi ta moral tudi pomeniti največjo pridobitev.

Za zdaj je vse skupaj še nekoliko na začetku, toda prvi obrisi primerov, ki bodo morda sprožili plaz, so že tu. Morda najbolj smiselne argumente, zakaj je v industrijskih scenarijih 5G najbolj primerna tehnologija, smo slišali na Huaweijevem razstavnem prostoru na sejmu MWC.

Proizvajalci omrežne opreme so na tem dogodku prikazovali različne primere, kje vse bo ali pa je že peta generacija v uporabi za upravljanje proizvodnje, nadzorovanje robotov, vključitev vsake posamezne naprave v omrežje in z vsem skupaj še večjo avtomatizacijo, predvsem pa večjo prilagodljivost, zanesljivost, učinkovitost (tudi energijsko) in vključitev umetne inteligence za še boljše predvidevanje in odzivanje. V prvi vrsti različna proizvodnja z roboti, najsi bo avtomobilov, koles, bele tehnike ali česa drugega, lahko po zatrjevanju predstavnikov omenjenega podjetja pridobi, če je povezljivost 5G. A tudi druge vrste obratov, kot so kemične tovarne, plinarne ali skladišča lahko pridobijo z zamenjavo primarne tehnologije za povezljivost. Veliko večja verjetnost za 5G je seveda pri novo zgrajenih tovarnah, a tudi v obstoječih prehod na peto generacijo prinaša prednosti, še posebej, če gre za predelavo ali vzpostavitev novih linij, večje prenove in podobno.

Nekaj je jasno. Kakršno koli zamenjevanje fiksne ali brezžične povezljivosti z mobilno bo imelo osnovo na peti generaciji. Zdaj graditi 4G/LTE bi bilo popolnoma nesmiselno. Nedvomno bo marsikdo zagovarjal optiko in fiksno povezljivost, kar je povsem razumljivo, saj to zagotovo ponuja tako najvišje hitrosti (ki tu niti niso v ospredju) in najnižje odzivne čase (ti so še kako pomembni) kot najboljšo zanesljivost delovanja (najpomembneje od vsega). Toda že doma vemo, da je težko na vsa mesta, kjer potrebujemo priključke, speljati kable. Denimo, da se vsaj pri novih obratih, to da predvideti, načrtovati in tudi izpeljati. Kar pa še ne pomeni, da so dejansko lahko vsi (ogromni) roboti in druge naprave priključeno po kablu. Še manj pa, da bodo lahko ob naslednji prilagoditvi proizvodnje, ko jih bo morda treba za kakšen meter prestaviti, dodati nove ali opraviti kakšno drugo večjo spremembo. Podobno kot v hiši, kjer so priključki kar naenkrat na popolnoma nepravih mestih, ko namembnost prostorov zaradi drugačnih potreb ali želje po nečem novem obrnemo na glavo. Zelo verjetno se je vsaj v določeni meri treba zanašati na brezžično omrežje, v tem primeru pa je, zatrjujejo v Huaweiju, veliko boljša izbira 5G. Omenjajo (najmanj) naslednje lastnosti:

Zanesljivost

Omrežja Wi-Fi ne slovijo po izjemni zanesljivosti. Občasno se zgodi kakšna upočasnitev ali celo izpad, za katerega ni pravih razlogov. Glavni pomislek pa bi se lahko skrival v dejstvu, da izpad posameznih gradnikov omrežja povzroči precejšnje težave. Ne samo to, da na določenem področju ni več (dobrega) signala, temveč lahko pomeni nedelovanje v širšem obsegu, več pa je tudi dela z vključevanjem nadomestnih naprav. Medtem pri 5G tovrstnih težav ni. Ob okvari česar koli vse ostalo nemoteno deluje naprej in nameščanje novih elementov je enostavnejše.

Lastni frekvenčni pas in samostojna »rezina« v omrežju

Frekvenčna pasova 2,4 GHz in 5 GHz, ki sta prvenstveno namenjena za brezžična omrežja, sta »javna« in ju lahko uporabljajo tudi druge naprave. Zdaj so za dodatne kapacitete in višje hitrosti dodali še pas 6 GHz, ki pa prav ni rezerviran zgolj za Wi-Fi. To pomeni, da se hitro lahko pojavijo motnje, tudi namerne, kar takoj poslabša delovanje omrežja. Po drugi strani lahko frekvence za 5G uporabljajo zgolj operaterji, ki so jih pridobili na dražbah regulatorjev, in so državi plačali milijonske zneske za uporabo te omejene naravne dobrine. Pravilno uporabe teh frekvenc regulatorji tudi redno preverjajo, tako da »vpadnikov« ne more biti. Tehnologija 5G pa omogoča še deljenje posameznih omrežij na t. i. rezine, ki so med seboj neodvisne. To si lahko zamislimo kot nekakšno rešitev za to, kar poskuša pri starejših tehnologijah doseči »kršenje« internetne nevtralnosti, vendar že na nivoju same topologije omrežja.

Veliko število naprav

Omrežja Wi-Fi so razvpito slaba, ko začnemo število priključenih naprav šteti v stotinah. Novejši standardi, tehnologija porazdeljevanja (mesh) in druge novosti so to sicer nekoliko omilile, še vedno pa je 5G primernejši za priklapljanje velike množice posamičnih naprav. S tem v mislih so tehnologijo tudi razvili, kajti prav razcvet interneta stvari je še bolj v ospredju pri peti generaciji kot višje hitrosti ali krajše zakasnitve za domače (in poslovne) uporabnike.

Na Huaweijevem razstavnem prostoru smo videli še en primer, kjer ima (namensko in lokalno) omrežje 5G absolutno lahko prednost pred drugimi tehnologijami. Na večjem (odprtem) rudniku ali gradbišču, ki ga je mogoče po celotni površini in tudi v višino pokriti z ad-hoc baznimi postajami, in tako zagotoviti odlično povezljivost za vse, tako ljudi, ki tam delajo, kot stroje, ki jih treba upravljati na daljavo.

Poudarjam, razlage, čemu 5G, ne kakšna druga tehnologija, so povzete po tem, kar smo slišali med predstavitvami Huaweijevih predstavnikov. Argumenti so smiselni, zagotovo pa bi lahko kdo zagovarjal tudi drugačne. Vsekakor vsako resno podjetje ob projektiranju novih tovarn ali preureditvi obstoječih, pri načrtovanju večjih gradbišč in še česa mora vsaj razmišljati o 5G kot ključnem načinu povezljivosti. Svojo vlog bodo pri tem zagotovo odigrali tudi operaterji, ki iščejo nove vire prihodkov. V Huaweiju vidijo pet osrednjih sposobnosti, kih jih bodo morali operaterji razviti za uspešno poslovanje v naslednjih desetletjih. To so: širitev storitev, učinkovite inovacije, optimalno izkoriščanje virov, pametna konkurenčnost in prispevek k družbenemu napredku.