Podjetje Huawei je predstavilo letno poročilo, ki je toliko bolj zanimivo v luči ameriške blokade, ki močno otežuje poslovanje, še posebej na trgu pametnih telefonov, a tudi omrežne opreme. Navkljub preprekam se korporacija ne predaja, širi ponudbo na nova področja zabavne elektronike in se predvsem pozicionira kot ponudnik tehnologij za poenostavljeno, zeleno in inteligentno IKT infrastrukturo.
Huaweijevi prihodki so dosegli 636,8 milijard kitajskih juanov oz. 90 milijard evrov, čisti dobiček pa je znašal 113,7 milijard juanov, v evrih je to 16,1 milijard. Pri tem je treba povedati, da je skoraj 8,6 milijard evrov prišlo iz prodaje znamke Honor lokalnim investitorjev v Šenzenu. Brez tega bi dobiček znašal približno 8 milijard evrov, torej polovico manj, in bi glede na l. 2020 padel za slabih 12 odstotkov, ne zrasel za 76 odstotkov. Kljub temu so rezultati več kot dobri glede na okoliščine, v kakršnih posluje kitajska korporacija. Za raziskave in razvoj je lani namenila dobrih 20 milijard evrov, v zadnjih desetih letih pa skupno skoraj 120 milijard evrov.
»V preteklem letu smo ohranili solidno poslovanje. Naša uspešnost je bila skladna z napovedmi. Poslovanje z operaterji je ostalo stabilno, na področju prodaje podjetjem smo dosegali stalno rast, pri izdelkih za končne uporabnike pa smo poslovanje hitro razširili na nova področja. Poleg tega smo pospešili razvoj našega ekosistema,” je na ob predstavitvi letnega poročila izpostavil predsednik Guo Ping. Medtem ko je blokada ustavila Huaweijeve telefone tik preden bi se verjetno povzpeli na prvo mesto po globalnem tržnem deležu, zdaj precejšnjo rast – lani 30-odstotno v primerjavi z l. 2020 – dosegajo nosljive naprave in pametni zasloni. Velik poudarek je seveda na oblikovanju ekosistema naprav s sistemom HarmonyOS, ki znajo dobro sodelovati med seboj.
Več bitov, manj vatov
»V nadaljevanju bo Huawei še naprej nadgrajeval svojo pot digitalizacije, inteligentne preobrazbe in zniževanja vsebnosti ogljika,« je napovedal Guo Ping. Podjetje je že na nedavnem sejmu MWC v Barceloni predstavilo svoje rešitve in prizadevanja, ki naj bi pomagala telekomunikacijskim operaterjem in drugim ponudnikom informacijske infrastrukture k povečanju kapacitet, a hkrati zmanjšanju porabe energije. V podjetju to iniciativo označujejo kot »Več bitov, manj vatov.«
Izvršni direktor Ryan Ding je v svojem govoru izpostavil tri vidike, ki najbolj zaznamujejo digitalno ekonomijo in kjer operaterji lahko največ prispevajo. To so gostota povezav, raznolikost računalniške tehnologije in intenzivnost zmanjševanja izpustov CO2. Z omrežji 5G je mogoče bistveno povečati gostoto povezav in tako omogočiti kapacitete za nove uporabnike in poslovne priložnosti. Tudi dodajanje novih računskih virov po besedah Dinga povečuje sinergije med povezljivostjo in informacijsko tehnologijo ter daje možnosti za hitrejšo digitalizacijo podjetij. Nove tehnološke rešitve pa bodo ob povečanju zmogljivosti omrežij tudi zmanjšale porabe na vsak poslani bit, kar bo omrežja naredilo bolj zelena. V Huaweiju so predlagali tudi uvedbo indeksa stopnje ogljika v omrežjih (Network Carbon Intensity index), s katerim bi merili izpuste IKT industrije in tako pomagali k uresničevanju zelenih strategij.
Philip Song, direktor v oddelku za operaterske rešitve, pa je izpostavil peterico napačnih predstav, ki zavirajo prehod k zelenemu poslovanju. Prva je ta, da industrija povečuje izpuste plinov, ki segrevajo ozračje. Po raziskavi GeSI’s SMARTer2030 bo industrija IKT ob koncu desetletja prispevala manj kot dva odstotka izpustov, ostale industrije pa bodo prav z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami svoje izpuste zmanjšale za 20 odstotkov. V Huaweiju napovedujejo, da bo takrat v »oblaku« shranjenih jotabajt podatkov (1015 gigabajtov). Ob zamenjavi trenutne infrastrukture z optično bi na leto prihranili 150 milijonov ton izpustov CO2. Ob tem Song poudarja, kar razbija drugo zmotno predstavo, da zgolj dva odstotka izpustov ustvari proizvodnja omrežne opreme, od 80 do 95 odstotkov pa njeno delovanje.
Tretji vidik poudarja, da pri zeleni preobrazbi ne gre zgolj za zagotavljanje obnovljivih virov energije, ampak je pomembna tudi energijska učinkovitost samih sistemov. Četrta zmotna predstava je v računanju energijske učinkovitosti, saj ta ni preprost seštevek posameznih omrežnih elementov, temveč je treba gledati celotno delovanje in različne scenarije. Kot peti točko pa je Song izpostavil, da varčnost lahko vpliva na maksimalne zmogljivosti in indikatorje omrežij, a vendar se da z inteligentnimi rešitvami ohraniti najmanj enako uporabniško izkušnjo. Umetna inteligenca in pametno predvidevanje se vse bolj seli tudi v omrežne sisteme, ki zaradi tega postajajo bolj učinkoviti. Ni namreč potrebe, da vse ves čas deluje na polnih zmogljivostih.
Brez komentarjev