Kolo ima motor v pestu zadnjega kolesa. Poleg preprostejšega vzdrževanja, zasnova ima manj gibljivih delov, zagotavlja enakomerno moč vožnje po ravnini. S tem sem zadel ob njegovo bistveno pomanjkljivost. Ker ni mehanskih prestav, se pojavijo težave, ko se cesta preveč postavi »pokonci«. Pomagal bi močnejši motor, a sem vseeno skeptičen, da bi na omembe vrednejšo vzpetino zlezel brez večjega napora. Temu c300 niti ni namenjen!

Klasično oblikovan okvir je zgolj ene velikosti, zatorej se bo treba nanj privaditi. Dovolj izkušenj imam s kolesarjenjem in vem, da bolečina tam zadaj ni povezana s slabim sedežem. Ker več let nisem sedel na kolo, je zadnjica potrebovala čas, da se privadi. Bi pa proizvajalec lahko razmislil o udobnejšem vzmetenju. Enojni blažilnik v okvirju nad sprednjim kolesom žal ne preprečuje, da ne bi na rokah čutili neravnine pod kolesom. Njegov učinek je omejen oziroma se zdi, da je blaženje odvisno od kakovosti platišč (natančneje ravno pravšnje napolnjenosti z zrakom).

Okvir klasične oblike mestnega kolesa nudi razmeroma udoben položaj, ne glede na velikost kolesarja. Prilagajanje je zato bolj ali manj omejeno na dviganje in spuščanje sedeža. Zadaj je priročni »prtljažnik«, ob običajnih elementih, od svetil do blatnikov, ki jih na mestnem kolesu pričakujemo. Rahlo me je presenetila še teža. Oziroma lahkost. Kljub dokaj veliki bateriji v širšem delu okvirja, kolo ni pretežko. Zanimivo je še, da morate za polnjenje baterijo vzeti iz ležišča, saj je priključek na spodnjem delu. Praktično, a hkrati vzrok potencialnih težav. Nisem prepričan, da bo po več letih uporabe kolesa zaradi obrabe in morebitnih poškodb ohišja, še vedno popolnoma sedla v ležišče. A po drugi strani jo je občutneje preprostejše zamenjati, ako se jih pripeti nepričakovana okvara.

Na levem delu krmila so trije gumbi (vklop, plus, minus) s katerimi praktično počnete vse. Vključite električni pogon, izbirate načine vožnje, prižgete luči in prilagajate prikaz informacij na sredi krmila integriranemu zaslonu. Ta je odlično čitljiv v vseh svetlobnih razmerah, le nekatere informacije so prikazane s premajhno pisavo. Kolesar, ki nima vida mladeniča, zna imeti nekaj težav s prebiranjem podatkov, ki pa roko na srce, ne sodijo med pomembnejše. Ob tem je na voljo še aplikacija (Bikewise Pro). Razen za nadgradnjo programske opreme v njeni uporabi ne vidim večjega smisla. Do podatkov o vožnji hitreje pridete na zaslonu in njene funkcije motivacije skupnosti (doseganje rekordov, prikaz uvrstitev in podobno), pri mestnem kolesu nimajo praktične vrednosti.

Kolo ima samo eno mehansko prestavo in v tem pogledu spominja na kolesa »naše in vaše mladosti«. Spomnim se, kako sem se mučil s pedaliranjem že po ravnini, ko sem kot otrok prvič sedel na dedkovo črno kolo. Kaj šele navkreber. Kako težak je prenos, ta sicer ni izveden z verigo, temveč z jermenom, čutite, če ne prižgete električnega motorja (način 0) ali pri vožnji v strmi klanec, ko mu razmeroma hitro začne zmanjkovati moči. Tega seveda ne priporočam, razen v primeru, da se želite močno preznojiti. Sledi pet voznih načinov označenih od 1 do 5, ki predstavlja, kolikšno pomoč bo med kolesarjenjem prispeval električni motor v pestu zadnje kolesa. Zaradi zakonskih zahtev je njegova pomoč omejena do hitrosti 25 kilometrov na uro, a ker ni rekuperacije energije in ne more opravljati vloge elektronske zavore, boste po klancu navzdol dosegali veliko višje hitrosti. Prej bo seveda treba tja gor zlesti.

Temu primerno sem po ravnimi večinoma uporabljal prvo in drugo raven pomoči. Vsaj malo sem želel uporabljati mišice in ne zgolj ležerno vrteti pedala. Natanko boste počeli, če izberete raven od tri do pet, ki so še najbolj primerne, ko se naklon poti rahlo dvigne. Ne preveč, kajti motor nima niti približno dovolj moči, ko na njem sedi normalno težak odrasel kolesar, da bi zadostil pogojem za oznako »gorskega kozla«. Predvsem pa je pomembno naslednje. Pomoč morate ves čas prilagajati poti, da poganjanje kolesa ne postane pretežko in da je obenem doseg optimalen. Razumljivo je, da bolj kot se motor trudi, hitreje prazni baterijo!  

Doseg električnega prevoznika, to velja za kolesa, skiroje in nenazadnje avtomobile, je vedno odvisen od kupa spremenljivk. Temperaturne razmere, teža voznika, razgibanost poti, vetra, cestišča in še kaj bi se našlo. Verjamem, da si podatka o dosegu 120 kilometrov niso izmislili, a bolj praktičen in bolj »pisan moji koži« je okoli 80 kilometrov. Najmanj toliko ne bi smelo izostati. Ni slabo za mestno električno kolo!

HVALIMO:

• Dober doseg celo v primeru, da kolesar ne sodi v »mušjo« kategorijo
• Zaslon čitljiv v vseh svetlobnih razmerah
• Preprosto upravljanje električnega pogona
• Učinkovite hidravlične zavore
• Sodoben »mestni« videz
• Jermenski prenos (ni potrebe po oljenju verige)

GRAJAMO:

• Aplikacija ni prevedena v slovenski jezik
• Majhen prikaz nekaterih podatkov na zaslonu
• Veljalo bi razmisliti o močnejšem motorju
• Enojno vzmetenje vilic ne blaži najbolje

The post ODKLOP MS Energy c300: Primerno električno kolo za ravninska mestna okolja appeared first on Tehnozvezdje.

Razvoj sodobne tehnologije nam omogoča, da lahko na svoje kolo namestimo tudi električno baterijo. Ta pa nam služi kot vir energije, da lahko premagamo večje razdalje in bolj razgibane terene. Električno kolo ponuja perfektno rešitev za vse, ki imate do šole ali službe nekaj kilometrov. Če pot od vašega kraja prebivanja do končne destinacije pa ni ravna? Brez skrbi, saj vam električno kolo omogoča, da boste tudi težje vzpone prekolesarili brez hujših naporov.

Naj na tej točki razblinimo mit, ki se drži električnih koles v ljudski zakladnici znanj in prepričanj. Električna kolesa seveda ne morejo kolesariti sama in tudi ne predstavljajo nobene potuhe za kolesarje. Prav tako ne velja, da je to kolo za starejše ljudi. Predpogoj, da boste prejeli dodatno energijo iz baterije v okviru kolesa, je ta, da pridno pedalirate. Razmerje dodatne energije je odvisno od moči baterije ter od pomoči, ki jo izberete na zaslonu električnega kolesa. Najbolj ekonomičen način delovanja električnega kolesa vam omogoča, da za vsak vrtljaj pedal prejmete enako količino energije v pomoč. Zato naj vas ne skrbi, saj lahko s premeteno uporabo električne energije opravite zelo dober trening tudi z električnim kolesom.

Zaradi baterije je električno kolo veliko težje od običajnih koles. Ta lahko dosežejo tudi več kot 25 kilogramov teže, zato velja, da boste potrebovali za kolesarjenje več energije oziroma moči. Če boste slučajno ostali brez električne energije v bateriji, ko boste kolesarili navkreber, boste kaj kmalu obžalovali, da ste sploh na električnem kolesu. Kolesarjenje brez pomoči je izjemno zahtevno, zato vam polagamo na srce, da smotrno uporabite vsak vat energije. V kolikor kolesarite po ravnem bo še nekako šlo, ampak pri kolesarjenju na vzponih ne bi želeli biti na vašem mestu. Zato raje ne govorite, da je električno kolo le za starejše ljudi.

Sedaj pa se boste gotovo že spraševali kakšno električno kolo izbrati. Vsa kolesa delujejo na enaki tehnologiji, a se zaradi svojih proizvodnih lastnosti povsem razlikujejo med seboj. Naj ponazorimo s primerom. Z mestnim električnim kolesom ne boste mogli voziti po gozdnih poteh v vaši okolici, saj so prestavna razmerja in lastnosti pnevmatik povsem različe s kolesom, ki je posebej ustvarjeno za vožnjo po gozdnih poteh in gorskih stezah.

Svetujemo vam, da si pred nakupom novega električnega kolesa, vzamete čas za temeljit premislek o vaših potrebah in prioritetah. Če boste električno kolo uporabljali za pot med domom in službo, bo najbolje, da si omislite mestno kolo. Če radi tavate po brezpotjih, bo verjetno najprimerneje, da si izberete gorsko električno kolo. V kolikor pa obožujete cestno kolesarjenje, vam svetujemo, da si pogledate električna cestna kolesa.

Brez skrbi boste lahko hitro našli svoj idealni model. Če pa želite še hitreje poiskati najboljšo rešitev za vaše potrebe in želje, vam priporočamo, da si pogledate spletno mesto ceneje.si. To vam omogoča, da lahko v le nekaj klikih poiščete vaše novo električno kolo. Uporabite lahko namreč številne filtre, s pomočjo katerih boste, hitro našli idealno električno kolo. Ta boste lahko razvrstili glede na cenovni razpon, glede na znamko, glede na barvo, predvsem pa glede na namen. Lahko boste izbirali tudi s pomočjo filtra, ki kolesa razdeli glede na težo. To je torej idealni iskalnik vašega novega kolesa.

The post Katero električno kolo je primerno za vas? appeared first on Tehnozvezdje.

Priznam, zadnje električno kolo sem resno preizkušal pred časom, ko so še izgledala dokaj nerodno, nekako v stilu sedlanja in jezdenja ovce. Pravzaprav takrat še nihče ni verjel v ta način mobilnosti, saj je bila električna pomoč bolj kot ne rezervirana za tiste, ki so se sami težko gibali. A sčasoma se je vse skupaj močno spremenilo, zagotovo so glavni pospešek dali gorski kolesarji, ki se jim ni dalo poganjati v hrib, a so uživali v spustu. Prišle so tudi druge, ne le optične spremembe. Baterija se je skrila v okvir, motor se je iz zadnjega kolesa preselil v gonilni pesto. Vmes še vsa norija z električnimi skiroji in kar naenkrat so električna kolesa postala stalnica. 

Tokratni novinec prihaja z druge strani “luže” in se ponaša z imenom Bird, pravzaprav BirdBike A Frame (obstaja še V Frame, ki je v bistvu ženska izvedba). Ime nakazuje na klasično zasnovo mestnega kolesa z obliko, ki smo jo že videli pri nizozemskem Vanmoofu. Če boste na hitro pogledali obe kolesi, ju boste težko ločili, a pravi kolesarski navdušenci bodo našli kar nekaj razlik. Med njimi prestave, prenos moči z gonilke in še kakšna malenkost bi se našla. Očitno se Vanmoof ne obremenjuje zaradi podobnosti, poleg tega je Bird v drugem cenovnem razredu, tako da gremo lahko mirno naprej. Kar je najbolj pomembno, malo posebna oblika je tudi zelo praktična. V gornji prečni nosilec sta vgrajeni prednja in zadnja luč, v odebeljenem poševnem je skrita izmenljiva baterija in razen debelejše osi na zadnjem kolesu nič drugega ne izdaja njegovega električnega porekla. Edino, kar je morda rahlo nepraktično je nastavljanje višine sedeža, za to nujno potrebujemo inbus ključ, a to po navadi naredimo enkrat in nato pozabimo. Razen v primeru, ko pripeljemo kolo domov in želijo vsi družinski člani preizkusiti, kako se je voziti na elektriko, takrat je potrebno malo več prilagajanja. 

Kolo je tipično mestno, opremljeno z varovalnimi strešicami spredaj in zadaj, kar v praksi pomeni, da vam luže ali dež ne bi smele narisati črte na hrbtu. Vzmetenja nima nobenega, le gume ima debelejše in slednje čisto spodobno pobirajo napake cestnih delavcev in vzdrževalcev. Motor je stare šole, v pestu zadnjega kolesa in premore 250W. Na prvi pogled nič posebnega, a za svoj namen ima več kot dovolj moči. Deluje po zelo preprostem principu, ko vrtimo pedala, dodaja moč, ki jo določimo na krmilu od 20 do 100 odstotkov v petih stopnjah. Na polni moči bo elektromotor poskrbel za konkreten štart iz mesta, nad 25 km/h pa bo prepustil delo le našim nogam. Vse skupaj je torej podobno kot pri večini tovrstnih prevoznih sredstev. Profesionalcem in resnim rekreativcev se ni treba bati, da bi jih prehiteli, pri vijuganju po kolesarskih stezah pa znamo biti med hitrejšimi. V pomoč pri poganjanju je tu še sedem prestav, ki pridejo prav pri vožnji v hrib ali spustu, če želimo čutiti malo večji upor zraka. Nam je uspelo kolo brez večjih težav pognati do 50 km/h, pri vožnji v isti hrib pa priti s pomočjo baterije na vrh brez večjih naporov.  

Še nekaj malenkosti, zadnja luč je stalno vklopljena, če uporabljamo pomoč elektrike, sprednja luč lepo osvetljuje cesto, čeprav je rahlo nenavadno, da ne sledi obračanju krmila, držala za roke imajo podaljšan del za lepšo lego dlani. Kolo ima tudi predpripravo za nosilec za vodo, a močno dvomimo, da jo bo kdorkoli izkoristil. 

Od tu naprej pridemo na tisti zanimivejši del, ki zna opravičiti relativno visoko ceno. Za kolo je namreč na voljo namenska aplikacija, preko katere lahko spremljamo porabo, prevožene kilometre ter vklopimo luči, kar sicer, hvalabogu, lahko naredimo tudi brez nje. To samo po sebi ni nič posebnega, prava stvar je 120-decibelska sirena, ki se sproži, če nekdo nepooblaščeno premika kolo. Alarmno napravo lahko vklopimo preko aplikacije in zna priti prav, če smo v njenem slušnem dosegu. V nasprotnem primeru je smiselno kolo opremiti še s kakšnim skritim AirTag-om ali podobno napravico, kajti lastnega GPS-sprejemnika nima, prav tako ne možnosti priklopa v mobilno omrežje, saj za komunikacijo z aplikacijo uporablja bluetooth. Alarmna naprava je vsekakor dobrodošla, vsaj v večjih mestih, kjer znajo kolesa hitro dobiti nove lastnike in se preseliti na drug konec države ali še dlje. 

Zaslon je integriran v držalo in dobro viden. Na njem so prikazani hitrost, stanje baterije, prevoženi kilometri ter nastavitev električne pomoči. Vklop alarmne naprave opravimo preko aplikacije na telefonu, a kljub temu imejte dodatno zaščito v obliki ključavnice vedno pri roki.

Po eni strani je kolo Bird na račun oblikovanja posebnež, v tem pogledu mu parira zgolj (izvirni?) Vanmoof, ki se v Sloveniji uradno ne prodaja, po drugi strani pa je električni del ostal v prejšnjem desetletju. S tem morda ni nič narobe, a bi vseeno raje videli moderno zasnovo z elektromotorjem, ki direktno pomaga obračanju pedal. Velik plus je že omenjena alarmna naprava, tako da pod črto je kolo zanimivo in tudi uporabno. Uradni doseg je do 80 km z minimalno pomočjo oz. do 50 km pri polni moči elektromotorja, kar bi moralo zadostovati za dnevno migracijo. Za kaj več pa dvomimo, da boste segli po kolesu, so druga električna vozila primernejša in hitrejša. 

Posodil: Avtera 

Cena: 1890 evrov

HVALIMO: 

• Oblika 
• alarmna naprava 

GRAJAMO: 

• Elektromotor bi lahko bil v pogonskem pestu 
• Nima vgrajenega satelitskega sprejemnika za določanje lokacije  

The post BirdBike A Frame: Mestni posebnež   appeared first on Tehnozvezdje.

Vozniku moštva Aston Martin so iz avta pred hotelom ukradli torbo, v kateri verjetno ni imel zgolj nepomembnih majic in spodnjega perila. Med drugim so bile v njej slušalke Airpods, ki jih je imel prijavljene v Applovo storitev Find My. Tako je lahko Vettel na svojem iPhonu, ki mu ga niso ukradli, spremljal njihovo lokacijo, ko so se premikale po katalonski prestolnici in »srečevale« druge iPhone, povezane v omenjeno storitev. Zato je zajahal skuter in se odpravil na lov za slušalkami, za katere je upal, da ga bodo pripeljale tudi do preostalega ukradenega imetja.

Dejansko mu je uspelo najti slušalke, ni sicer informacije, kje točno so bile, vendar niso bile v torbi, temveč odvržene nekje med begom tatov pred 34-letnim amaterskim detektivom. Verjetno so se jih znebili ravno zato, da bi ga speljali na napačno sled, v torbi pa je moralo biti še kaj bolj vrednega, da se je splačalo žrtvovati tisti del plena, ki bi jih lahko izdal.

V ekipi Aston Martin so po poročanju BBC-ja povedali: »Sebastianu Vettlu so zjutraj v Barceloni ukradli torbo. Poskušal jo je najti s pomočjo svojega iPhona, s katerim je sledil lokacijo slušalk, ki so bile v torbi, toda ko je našel slušalke, je ugotovil, da so zapuščene, in tako ni uspel najti ukradene torbe.« Nekdanji dirkač ekip Torro Rosso, Red Bull in Ferrari je sicer krajo prijavil tudi policiji, ki zadevo preiskuje.

Na podoben način je pred približno mesecem nemški Youtuber Marton Barcza (Tech Altar) poskušal po Berlinu in okolici izslediti ukradeno (testno) električno kolo. To je imelo vgrajen GPS, zato je lahko na aplikaciji na telefonu videl njegovo lokacijo, vendar ta v mestu ni povsem natančna, poleg tega imajo tatovi kolo spravljeno nekje v stanovanju ali kleti. Dvakrat mu je uspelo priti blizu, enkrat je ugotovil, da je »novi lastnik« s kolesom odšel na jutranje opravke nekje po predmestju, vendar ga je že pospravil nazaj v klet, preden je Barczi uspelo priti do tja. Nato je za velikonočne praznike odšel v tujino in ko se je vrnil v Berlin, je bila baterija v kolesu že prazna in tako lokacije v aplikaciji ni bilo več.

Naslovna fotografija: Aston Martin F1

The post Sebastian Vettel kot detektiv v iskanje ukradene torbe s pomočjo slušalk appeared first on Tehnozvezdje.