BirdBike A Frame: Mestni posebnež  
Alan Orlič 28. julija 2022 ob 06:27

Mogoče so skiroji bolj vidni del e-mobilnostne revolucije, toda resnično spremembo so prinesla kolesa. Rekreativce nad določeno starostjo komaj še srečamo brez pomoči baterij in elektromotorja, a tudi po mestih imajo tovrstna kolesa  lepo prihodnost, saj marsikaj olajšajo. Tokrat smo si pobliže ogledali enega od modelov znamke Bird. 

Priznam, zadnje električno kolo sem resno preizkušal pred časom, ko so še izgledala dokaj nerodno, nekako v stilu sedlanja in jezdenja ovce. Pravzaprav takrat še nihče ni verjel v ta način mobilnosti, saj je bila električna pomoč bolj kot ne rezervirana za tiste, ki so se sami težko gibali. A sčasoma se je vse skupaj močno spremenilo, zagotovo so glavni pospešek dali gorski kolesarji, ki se jim ni dalo poganjati v hrib, a so uživali v spustu. Prišle so tudi druge, ne le optične spremembe. Baterija se je skrila v okvir, motor se je iz zadnjega kolesa preselil v gonilni pesto. Vmes še vsa norija z električnimi skiroji in kar naenkrat so električna kolesa postala stalnica. 

Tokratni novinec prihaja z druge strani “luže” in se ponaša z imenom Bird, pravzaprav BirdBike A Frame (obstaja še V Frame, ki je v bistvu ženska izvedba). Ime nakazuje na klasično zasnovo mestnega kolesa z obliko, ki smo jo že videli pri nizozemskem Vanmoofu. Če boste na hitro pogledali obe kolesi, ju boste težko ločili, a pravi kolesarski navdušenci bodo našli kar nekaj razlik. Med njimi prestave, prenos moči z gonilke in še kakšna malenkost bi se našla. Očitno se Vanmoof ne obremenjuje zaradi podobnosti, poleg tega je Bird v drugem cenovnem razredu, tako da gremo lahko mirno naprej. Kar je najbolj pomembno, malo posebna oblika je tudi zelo praktična. V gornji prečni nosilec sta vgrajeni prednja in zadnja luč, v odebeljenem poševnem je skrita izmenljiva baterija in razen debelejše osi na zadnjem kolesu nič drugega ne izdaja njegovega električnega porekla. Edino, kar je morda rahlo nepraktično je nastavljanje višine sedeža, za to nujno potrebujemo inbus ključ, a to po navadi naredimo enkrat in nato pozabimo. Razen v primeru, ko pripeljemo kolo domov in želijo vsi družinski člani preizkusiti, kako se je voziti na elektriko, takrat je potrebno malo več prilagajanja. 

Kolo je tipično mestno, opremljeno z varovalnimi strešicami spredaj in zadaj, kar v praksi pomeni, da vam luže ali dež ne bi smele narisati črte na hrbtu. Vzmetenja nima nobenega, le gume ima debelejše in slednje čisto spodobno pobirajo napake cestnih delavcev in vzdrževalcev. Motor je stare šole, v pestu zadnjega kolesa in premore 250W. Na prvi pogled nič posebnega, a za svoj namen ima več kot dovolj moči. Deluje po zelo preprostem principu, ko vrtimo pedala, dodaja moč, ki jo določimo na krmilu od 20 do 100 odstotkov v petih stopnjah. Na polni moči bo elektromotor poskrbel za konkreten štart iz mesta, nad 25 km/h pa bo prepustil delo le našim nogam. Vse skupaj je torej podobno kot pri večini tovrstnih prevoznih sredstev. Profesionalcem in resnim rekreativcev se ni treba bati, da bi jih prehiteli, pri vijuganju po kolesarskih stezah pa znamo biti med hitrejšimi. V pomoč pri poganjanju je tu še sedem prestav, ki pridejo prav pri vožnji v hrib ali spustu, če želimo čutiti malo večji upor zraka. Nam je uspelo kolo brez večjih težav pognati do 50 km/h, pri vožnji v isti hrib pa priti s pomočjo baterije na vrh brez večjih naporov.  

Še nekaj malenkosti, zadnja luč je stalno vklopljena, če uporabljamo pomoč elektrike, sprednja luč lepo osvetljuje cesto, čeprav je rahlo nenavadno, da ne sledi obračanju krmila, držala za roke imajo podaljšan del za lepšo lego dlani. Kolo ima tudi predpripravo za nosilec za vodo, a močno dvomimo, da jo bo kdorkoli izkoristil. 

Od tu naprej pridemo na tisti zanimivejši del, ki zna opravičiti relativno visoko ceno. Za kolo je namreč na voljo namenska aplikacija, preko katere lahko spremljamo porabo, prevožene kilometre ter vklopimo luči, kar sicer, hvalabogu, lahko naredimo tudi brez nje. To samo po sebi ni nič posebnega, prava stvar je 120-decibelska sirena, ki se sproži, če nekdo nepooblaščeno premika kolo. Alarmno napravo lahko vklopimo preko aplikacije in zna priti prav, če smo v njenem slušnem dosegu. V nasprotnem primeru je smiselno kolo opremiti še s kakšnim skritim AirTag-om ali podobno napravico, kajti lastnega GPS-sprejemnika nima, prav tako ne možnosti priklopa v mobilno omrežje, saj za komunikacijo z aplikacijo uporablja bluetooth. Alarmna naprava je vsekakor dobrodošla, vsaj v večjih mestih, kjer znajo kolesa hitro dobiti nove lastnike in se preseliti na drug konec države ali še dlje. 

Zaslon je integriran v držalo in dobro viden. Na njem so prikazani hitrost, stanje baterije, prevoženi kilometri ter nastavitev električne pomoči. Vklop alarmne naprave opravimo preko aplikacije na telefonu, a kljub temu imejte dodatno zaščito v obliki ključavnice vedno pri roki.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Po eni strani je kolo Bird na račun oblikovanja posebnež, v tem pogledu mu parira zgolj (izvirni?) Vanmoof, ki se v Sloveniji uradno ne prodaja, po drugi strani pa je električni del ostal v prejšnjem desetletju. S tem morda ni nič narobe, a bi vseeno raje videli moderno zasnovo z elektromotorjem, ki direktno pomaga obračanju pedal. Velik plus je že omenjena alarmna naprava, tako da pod črto je kolo zanimivo in tudi uporabno. Uradni doseg je do 80 km z minimalno pomočjo oz. do 50 km pri polni moči elektromotorja, kar bi moralo zadostovati za dnevno migracijo. Za kaj več pa dvomimo, da boste segli po kolesu, so druga električna vozila primernejša in hitrejša. 

Posodil: Avtera 

Cena: 1890 evrov

HVALIMO: 
  • Oblika 
  • alarmna naprava 
GRAJAMO: 
  • Elektromotor bi lahko bil v pogonskem pestu 
  • Nima vgrajenega satelitskega sprejemnika za določanje lokacije  
Avtor Alan Orlič
mm
Alan je s pisanjem člankov začel leta 1997 za revijo Moj mikro. Pokrival je programsko in strojno opremo, nazadnje predvsem digitalno fotografijo in vse, kar je povezano z njo. Članke je pisal tudi za druge medije, kot so Svet in ljudje, Joker in Delo. Trenutno si služi kruh kot informatik, ki upa na boljše čase za slovenske pisce tehnoloških člankov.
Alan Orlič - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.