Po Ljubljani po novem z električnimi skiroji Bolt
Matjaž Ropret 20. julija 2022 ob 14:20

V Ljubljani je zaživela storitev izposoje e-skirojev Bolt, ki jo poznajo že mnogih državah. Poleg koles vsaj dveh ponudnikov je to še ena možnost za premikanje po glavnem mestu.

Podjetje Bolt skiroje v različnih mestih po Evropi ponuja štiri leta, ponekod je prisoten tudi s prevozi (v slogu storitev Uber) in dostavo hrane. Tako je denimo na Hrvaškem s skiroji pokril sedem mest (Reko, Osijek, Karlovec, …), vendar ne tudi Zagreba (kjer pa ima dostavo hrane), s »taksiji« pa denimo Pulj. V Sloveniji začenjajo z Ljubljano, kjer je zagotovo tudi največ potencialnih uporabnikov, tako med prebivalci mesta in dnevnimi obiskovalci kot tudi med turisti.

Skiroje si bo mogoče izposojati in jih vračati na približno sto lokacijah po širšem centru Ljubljane (znotraj obvoznice), večinoma tam, kjer so bila že doslej kolesa, sčasoma bodo njihovo število povečevali, morda pa celo uvedli prosto »parkiranje« kjerkoli. Za zdaj lahko uporabnik skiro pusti samo tam, kjer je narisano v aplikaciji in mu vozilo to dovoli, določeno je namreč s koordinatami za satelitski sprejemnik GPS (z nekaj tolerance). Ko ga »parkira«, ga mora v aplikaciji še fotografirati, te fotografije pa obdeluje algoritem za strojno učenje, s čimer si v podjetju pomagajo pri izboljševanju storitve in prilagoditvah napotkov uporabnikom. Ekipa Bolta bo nato prerazporejala skiroje in skrbela za njihovo napolnjenost. »Pomembno je, da uporabnik od tam, kjer parkira ali kamor ga pripelje javni prevoz, ne hodi več kot nekaj sto metrov,« je poudaril direktor mikromobilnosti za Hrvaško in Slovenijo v podjetju Bolt Ivan Begović.

Cena vožnje znaša 20 centov na minuto prvih 12 minut, nakar pade na 10 centov, saj menda želijo spodbujati, da se ljudje vozijo, dodatnega stroška za začetek vožnje pa ni. Na začetku bo po besedah Begovića na voljo med 200 in 300 vozil, jeseni, ko se v mesto vrne običajni življenjski ritem, pa bodo ocenili, koliko več jih potrebujejo. Doseg skirojev znaša 30 km, hitrost pa bo omejena na 20 km/h, čeprav zmorejo 25 km/h, ter na 10 km/h po strogem centru. Za slednjo omejitev je Begović sicer dejal, da jo utegnejo po potrebi tudi prilagoditi, vendar si ne želijo divjanja med pešci. Pripravljene imajo tudi »posebne« načine, denimo za vožnjo pod potencialnih vplivom alkohola.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Sami skiroji delujejo na pogled dokaj preprosto, kar je tudi namensko, da so posamezni deli lahko zamenljivi. Zaradi aluminijastega ogrodja so dokaj lahki, tehtajo namreč 17 kg. Stojni del z baterijo se zdi precej širok, kar je v redu za vse, ki vožnje s temi »prevozniki« niso najbolj vešči. Zgolj postavljanje na oporo ob parkiranju ni najlažje. Na krmilu ni kakšnega zaslona, tako voznik nima podatka o hitrosti, se mu pa pred odklepanjem skiroja v aplikaciji izpiše predviden doseg izbranega. Na desni strani je klasična tipka za »plin«, pri kateri nisem opazil, da bi imela možnost zaklepanja na najvišjo hitrost (tempomata). Na levi je ročica za zavoro, kakršno poznamo s koles, in pa vrtljiv gumb za zvonec. Kolesa so klasične velikosti, napolnjena z zrakom, v vsakem primeru pa je treba biti pri vožnji čez kakšne ovire previden.

Begović je na naše vprašanje glede širitve v druga slovenska mesta dejal, da si tega želijo, vendar konkretni pogovori o tem še niso stekli. V Ljubljani pa bi lahko prihodnje leto uvedli še (električna) kolesa. Kot je še povedal sogovornik, sicer skirojev ne vidijo kot konkurenco obstoječim kolesom (denimo sistemu BicikeLJ), temveč kot dodatno možnost za mikromobilnost po mestu.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
2 komentarja
  • Težka bo s tako ceno. Deset minut vožnje in si ob dva evra. Pri ShareNGo za približno enako ceno dobiš “cel” avto…

    • Za marsikateri premik po mestu ni potrebe po celem avtomobilu, kjer je potem še precej bolj omejeno, kje ga lahko parkiraš. Pa v desetih minutah se že kar nekam pride.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.