Tako kot Elroq ima zdaj tudi Enyaq sprednji del v skladu z novim oblikovalskim slogom znamke Škoda, kar pomeni, da je »nos« bolj zašiljen, z nižjo črno, povsem gladko ploskvijo od prejšnje res zajetne z navideznimi režami, ki je delovala nekoliko poceni. Ne samo, da je po novem lepši, tudi aerodinamiko so izboljšali, pri »kupejevski« različici – pri tej se zadek bolj položno spušča – znaša količnik zračnega upora vsega 0,225 (z najmanjšimi in najbolj »zaprtimi« platišči), pri klasični SUV-jevski je za približno 0,02 točki višji. Toda s tem je kljub vsemu poraba nekoliko nižja in doseg daljši, po uradnih podatkih do skoraj 600 km, toda v praksi lahko pričakujemo nekaj več kot 400 km. Seveda pri izvedbi z večjo baterijo in zadnjim pogonom.

Tokrat sta sicer v ponudbi zgolj dve velikosti baterije. Za razliko od tehnično identičnega Volkswagna ID.4, kjer se je (tudi v Sloveniji) dobro prijela različica z najmanjšo baterijo (52 kWh), je pri Enyaqu zdaj vstopna opcija 59 kWh (63 kWh bruto), enako kot denimo pri Cupri Born, oznaka je 60. Tak avto ima 150 kW moči, od 10 do 80 odstotkov pa se napolni v 24 min. Večja baterija ima v vsakem primeru 77 kWh kapacitete (82 kWh bruto) in moči je vedno 210 kW, razlika je v tem, da 85 premore zgolj pogon na zadnji kolesi, 85x pa na vsa štiri. Polnjenje od 10 do 80 odstotkov tu traja 28 min. Novost, ki smo jo že srečali tudi v nekaterih drugih modelih, je možnost ročnega zagona predgretja baterije za hitro polnjenje.

Novosti se nasploh večina skrivajo pod površjem, v tehnologiji, kjer denimo najdemo večji osrednji zaslon, hitrejše polnjenje naprav prek priključkov USB-C ali brezžično, nadgrajene asistenčne sisteme, denimo pri avtocestni vožnji in parkiranju, več možnosti v aplikaciji in podobno.

Morda najbolj pomembno, o čemer smo že pisali, pa je znižanje cen. Pri primerljivi opremi za skoraj petino, česar ne srečamo zelo pogosto pri novi različici avtomobila. Še vedno je sicer z večjo baterijo cena, še posebej ob nekaj (skoraj) nujnih dodatkih in kovinski barvi nekoliko nad mejo za višjo subvencijo, a morda lahko kaj pomaga morebitni popust pri financiranju ali pa se da celo kaj izpogajati pri trgovcu. Bolj elegantni Coupe je sicer za približno dva tisočaka in pol dražji.

Cenik Enyaq

Cenik Enyaq Coupe

The post Škoda Enyaq s prenovo želi nazaj med najbolj priljubljene (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Zunanja silhueta avta ostaja enaka, toda sprednje del je precej spremenjen z ozkim svetlobnim pasom in dvodelnimi, prav tako ozkimi žarometi, tudi zadaj so dodali svetlobno letev, in dolžino raztegnili za skoraj deset cm, vendar pretežno ali zgolj na račun zunanjih elementov. Nova so tudi platišča. Znotraj so opazni večji osrednji zaslon (15,4 palca), ambientalna osvetlitev in zaslon zadaj (8 palcev), kar smo vse že videli pri podobni prenovi Model 3. Ni povsem jasno, ali je Tesla, kot pri trojki, umaknila obvolanske ročice ali ne, za potrditev tega bo očitno treba počakati na razkritje evropske izvedbe.

Podobno kot pri limuzini, so tudi tu izboljšali podvozje, upamo, da se bo zdaj Ipsilon peljal približno zgledno, in zvočno zatesnitev kabine. Pogonske sklopa se niso kaj dosti dotikali, tudi kapaciteti baterij sta ostali enaki (neuradno 57,5 in 75 kWh), kajti daljši doseg po merjenju WLTP do dosegli pretežno z izboljšanjem aerodinamike. Tako bo različica z manjšo baterijo in pogonom na zadnji kolesi (RWD) ponujala 466 km namesto 455 km, dvomotorna različica s pogonom na vsa štiri kolesa (LR  AWD) – drugih za zdaj niso uvedli v ponudbo – pa 551 km namesto 533 km. Maksimalna hitrost polnjenja bo prav tako ostala enaka – 175 kW pri prvi in 250 kW pri drugi izvedbi.

Marsikatere zadeve, za katere se nepoboljšljivi optimisti upali, da jih bo Tesla spremenila ali dodala, so pričakovano ostale zgolj na spisku želja. Omenili smo že, da kupci ne bodo deležni večjih kapacitet baterije. Prav tako ne brisalca na zadnjem steklu, voznikovega zaslona, tipal za sprednje samodejno brisanje ter za pomoč pri parkiranju ali radarja, saj se Tesla zanaša izključno na kamere. Iz izkušenj pa vemo, da večina sistemov zgolj z njimi ne deluje enako zanesljivo, kot če imajo pomoč še dodatnih tipal. Prav tako niso spremenili električne arhitekture na 800 V, da bi bila krivulja ultra hitrega polnjenja boljša, ali ponudili klasične vtičnice (šuko) za priklop močnejših porabnikov (V2L). Nekateri so sanjali celo o elektronskem krmiljenju brez volanskega droga, vendar tega, kot tudi prehoda na 800 V, realistično ni bilo mogoče pričakovati.

Zdi se, da je Tesla opravila tisto najbolj nujno, da Model Y še dve do tri leta ostane zanimiv in konkurenčen, kajti še naprej bo nudil dober doseg, veliko prostora in prilagodljivosti, vrhunsko infozabavno izkušnjo in enostavno polnjenje na poti, toda konkurenca ga dohiteva in prehiteva tako na teh kot še posebej na drugih področjih. Poleg tega se v omenjenem obdobju utegne začeti kazati naveličanost kupcev nad enako, ne posebej vznemirljivo podobo avta, ki ga je poleg tega mogoče srečati na vsakem koraku. To je skoraj brez dvoma zadnja večja prenova, preden Tesla mora uvesti še kakšno resno novost, če želi dolgoročno ostati relevanten proizvajalec klasičnih avtomobilov (vemo, da se podjetje sicer obrača proti samovozečim). Ne zgolj zamenjave za obstoječe modele, ampak tudi kakšnega dodatnega.

Fotografije: Tesla

The post Tesla Model Y je osvežena ravno dovolj, a mnogi upi so ostali neizpolnjeni appeared first on Tehnozvezdje.

Enyaq dobiva svežo podobo zunaj in znotraj, seveda ne radikalno, po slabih štirih letih na trgu. Z novo masko, ki je nekoliko bolj zašiljena in odpravlja prejšnjo veliko, skorajda ceneno površino, so koeficient zračnega upora znižali z 0,264 na 0,245 oz. celo na 0,225 (z 0,234) pri modelu Coupe. S tem so podaljšali dosega za nekaj deset km do največ 590 km po testiranju WLTP.

Znotraj ni večjih vidnih sprememb, so pa menda v materialih in tehnologiji, med drugim je serijske digitalne in asistenčne opreme več ter je seveda zadnje generacije. Tudi toplotna črpalka je, vsaj v Nemčiji, končno (!) vključena v serijsko opremo. Prtljažnega prostora Enyaq ponuja 585 l oz. 1.710 s podrto klopjo, Enyaq Coupe pa 570 ali 1.610 l.

Znova bosta na voljo dve kapaciteti baterije in pri večji se bo mogoče odločiti za štirikolesno gnano izvedbo (Enyaq 85x). Manjša baterija pri Enyaqu 60 bo ponujala 59 kWh. Večja baterija vsaj glede na tehnične podatke ostaja enaka, kot jo pri platformi MEB poznamo že ves čas, torej s 77 kWh zaloge (82 kWh bruto). Tokrat očitno še ni bil čas za nadgradnjo na tem področju. So pa izboljšali krivuljo polnjenja z enosmernim tokom, saj traja 28 min od 10 do 80 odstotkov. In to ne glede na različico, kajti pri Enyaqu 85 je deklarirana najvišja moč polnjenja 135 kW, pri dvomotornem Enyaqu 85x pa 175 kW. Vendar slednja očitno vztraja kratek čas, kasneje pa je tam krivulja celo nekoliko »slabša,« tako da je na koncu čas enakovreden (lahko pa je določen del polnjenja, denimo od 10 do 50 odstotkov, pri tej izvedbi hitrejši).

Pogled na nemški konfigurator razkriva naslednje izhodiščne cene. Enyaq 60 – 44.400 evrov, Enyaq 85 – 48.900 evrov in Enyaq 85x 51.150 evrov. Verjetno bodo vsaj nekateri kupci želeli dodati najmanj paket Clever s »potovalnim« asistentom (nadgrajeni aktivni regulator hitrosti, ki je sicer tokrat del serijske opreme), električnim odpiranjem prtljažnih vrat in brezžičnim polnjenjem telefona za 1.190 evrov, morda se bodo odločili celo za paket Plus, ki dodaja še matrične žaromete, luči z animacijo zadaj, senčnike na zadnjih vratih in še nekatere bonbončke ter stane 3.260 evrov. Zimski paket z ogrevanjem zadnjih sedežev (ogrevanje sprednjih je že v serijski opremi) in vetrobranskega stekla stane 430 evrov. Paket z dvojnim dnom prtljažnega prostora (pri Elroqu je to denimo zgolj del enega od večjih paketov) in podiranjem klopi iz prtljažnika stane 320 evrov. Če dodamo vse to in kovinsko barvo, Enyaq 85 v Nemčiji stane 53.570 evrov. Brez paketa Plus in zimskega paketa, ki v resnici ne prinašata ničesar zares nujnega, bi bila cena 49.880 evrov.

Cene se nasploh zdijo nižje kot pred prenovo, kajti doslej je bil ta avto s primerljivo opremo občutno dražji kot denimo Volkswagen ID.4, ta pa v Sloveniji z opremo 4All (in standardnim popustom) stane približno 54 tisoč evrov. Tudi podobno opremljeni Elroq bi stal le malenkost manj kot 50 tisočakov. Zato se mi slednji zdi zanimiv predvsem s srednjo kapaciteto baterije in opremo, kdor pogleduje proti daljšemu dosegu in boljši opremljenosti, pa bo verjetno hitro pristal pri Enyaqu in s tem pridobil tudi na prostornosti. Ta model je bil sicer lani po številu registracij (67) v Sloveniji na 14. mestu med električnimi avtomobili, četudi se uvoznik z njegovo prodajo zaradi visoke cene ni kaj dosti ukvarjal. Ponekod drugod je bil kljub temu pri vrhu in v Škodi se zagotovo nadejajo, da bo tako tudi po prenovi.

Fotografije: Škoda

The post Prenovljeni Enyaq bi lahko končno postal zanimiv tudi za slovenske kupce appeared first on Tehnozvezdje.