Zaradi načina, kako so jih iznašli, in procesa pridobivanja, zanj se je uveljavil izraz »rudarjenje«, marsikdo nanje gleda z dokajšnim strahospoštovanjem ali celo zaničevanjem. Po nepotrebnem. Niso raketna znanost in plačevanje z njimi je podobno kot plačevanje z drugimi digitalnimi plačilnimi sredstvi. V grobem potrebujete denarnico ali kriptoborzo, kjer je kripto denar shranjen, in plačilni sistem, ki izvede transakcijo. Več vas niti ne bi smelo zanimati. Kot vas ne zanima, v kateri bazi je zapisan in kako varujejo znesek, ki ga banka hrani v vašem imenu, ali kako kovnice tiskajo fizični denar.

Omenjeni ustanovi opisujeta poglavitno razliko med kripto in drugimi valutami. Kripto valute ne potrebujejo bank, ne kovnic, ne kogarkoli drugega. So popolnoma decentralizirane, a se kljub temu vsaka transakcija zabeleži v računovodskem sistemu s tehnologijo veriženja blokov, ki zagotavlja transparentnost, varnost in sledljivost. Obenem imajo kriptovalute še eno očitno prednost. Decentralizacija pomeni, da niso vezane na nobeno državo ali skupino držav, zato so edino pravo globalno plačilno sredstvo. En bitcoin je povsod en bitcoin, vprašanje pa je, kaj zanj dobite oziroma kolikšen je strošek plačevanja s kriptovalutami, kajti na koncu prodajalca večinoma zanima le njegov lokalni denar.

Ko gre za plačevanje s kriptovalutami na spletu ali nenazadnje v običajnih trgovinah, je posrednik nujen, če prodajalec nima svoje denarnice za hranjenje kriptovalut in interesa, da kupnino za izdelke ali storitve zadrži v tej obliki. Eden takšnih je plačilni sistem PayCek hrvaškega podjetja Electrocoin, ki kupcu omogoči plačevanje v izbrani kriptovaluti, trgovcu pa, da prejme kupnino v evrih. Tehnologija v ozadju je preverjena in varna za vse deležnike v procesu, transakcije se izvedejo hitro, medtem ko so provizije bistveno nižje v primerjavi s tradicionalnimi načini plačevanja.

Na banalni ravni je postopek plačila, ki ga je mogoče izvesti popolnoma brez kakršnega koli fizičnega stika, videti takole. Sistem, v podjetju Electrocoin ga imenujejo plačilni procesor, najprej za kupca generira plačilno QR kodo, ki jo mora s kripto denarnico na telefonu optično prebrati in s tem potrditi plačilo, da trgovec po uspešni transakciji na račun prejme zahtevan znesek. Zanj je postopek popolnoma enak, kot če bi opravil povsem običajno prodajo, in ne vključuje dodatnih stroškov. Ker se menjalni tečaji pogosto spreminjajo iz minute v minuto, sistem PayCek po izboru želene kriptovalute zagotovi fiksno protivrednost tečaja za čas, ki je dovolj dolg za uspešno izvedbo transakcije. Pri plačevanju lahko uporabite sedemnajst kriptovalut, vključno z bitcoinom (BTC), etherom (ETH), bitcoin cashom (BCH), ripple (XRP), stellar lumenom (XLM), tetherom (USDT), kitecoinom (LTC), dogecoinom (DOGE) in drugimi.

Ideja o plačevanju s kriptovalutami se počasi seli k nam, potem ko so se zanjo navdušili južni sosedi. Tamkaj je sistem PayCek integriran v več kot 2000 prodajnih mest in spletnih trgovin, med njimi v spletni kiosk iNovine in maloprodajno verigo Konzuma. Kaj pa pri nas? Za zdaj podjetje Electrocoin sodelujejo s spletno trgovino Polleo Sport in od nedavnega še s spletno trgovino Mobos. Kot so nam povedali, so bili navdušeni nad tem, kako hitro je potekala implementacija plačilnega sistema v obstoječo spletno trgovino in kako preprost je za kupca, ki praktično nima občutka, da plačuje s kripto denarjem.

• 
  Umetna inteligenca pomagala posneti zgodbo o sami sebi?
• 
  Samsung Galaxy Buds4 Pro: Najbolje se »znajdejo« v domačem »ekosistemu«
• 
  Za nami je premik ure, pred nami daljši večeri in čas za prijetne rituale. Z nekaj preprostimi navadami lahko izboljšamo kakovost spanca
• 
  Lepas L8 PHEV Elegance: Absolutno ničesar mu ne manjka, razen morebiti kančka izrazitosti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Z nekaj pametnimi tipali se izognite resnim posledicam!

The post Plačilno sredstvo, ki ne pozna meja appeared first on Tehnozvezdje.

Ena od posledic dogajanja v svetu v zadnjih tednih je tudi strmoglavljenje vrednosti kriptovalut. Bitcoin je bil še v začetku aprila vreden več kot 40 tisoč evrov, nato je v začetku maja padel s približno 37 na 27 tisočakov, junija pa nato na 17 tisoč evrov, nakar si je rahlo opomogel na malo več kot 19 tisoč evrov. Eth je bil pred dvema mesecema in pol vreden več kot tri tisočake, zdaj se vrti približno na enem. Te cene so sicer še vedno bistveno višje kot pred nekaj leti, a očitno ne dovolj visoke, da bi se velikim »rudarjem« to početje še splačalo, zato menda množično razprodajajo grafične kartice, ki so jih prej tudi v enormnim količinah kupovali in v času največjega pomanjkanja polprevodnikov ustvarjali tudi pomanjkanje končnih izdelkov ter napihovali cene v nebo.

Zdaj se dogaja troje. Povpraševanja po karticah je bistveno manj, ker jih rudarji ne kupujejo, izboljšuje se situacija s čipi (zaradi manjšega povpraševanja na več koncih, ki je posledica inflacije in zato manj razpoložljivih prihodkov za »luksuz«), in na trgu je veliko rabljenih kartic. Vse to je prineslo konkreten padec cen. Po podatkih organizacije 3D Center, ki spremlja gibanje cen, so nekatere kartice (predvsem Radeon) že celo pod priporočeno ceno, druge (Geforce) pa kakšnih 10 do 20 odstotkov nad, medtem ko so bile še nedolgo tega tudi 2- ali celo 3-krat dražje od cene, ki jo sicer nastavi proizvajalec. Tako se kartice Radeon 6600 (v Nemčiji in še nekaterih državah) gibljejo med 300 in 400 evri, Radeon 6600 XT med 400 in malo več kot 500 evri, Geforce RTX 3060 se da najti za malo več kot 400 evrov, Geforce RTX 3060 Ti pa za približno 550 do 650 evrov.

Tudi na drugih področjih se skoraj zagotovo lahko nadejamo kakšne razprodaje, preden bodo proizvajalci za naslednjo generacijo prilagodili predvidene količine in nedvomno tudi cene. Po poročanju portala The Elec, je Samsung bistveno zmanjšal proizvodnjo telefonov in naročil različnih sestavnih delov, medtem ko ima menda v skladiščih kar 50 milijonov še neprodanih mobilnikov, predvsem serije Galaxy A, ki se letos zdi manj konkurenčna kot lani. Ne bi bil presenečen, če je podobno še pri kateri znamki, kajti Xiaomi denimo letos ne raste, pa tudi prodaja telefonov v splošnem pada, enako prenosnikov in česa drugega.

Ob sproščanju proizvodnih linij bo na vrsto končno prišla tudi avtomobilska industrija, vendar tam glede na bistveno dražje materiale in višje stroške (zaradi energentov, plačnih pritiskov, itd) vsaj kratkoročno ne gre pričakovati padca cen, ki so v zadnjem letu konkretno zrasle. Kaj se bo dogajalo prihodnje leto in naprej, pa najbrž ne zna z gotovostjo napovedati nihče.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  Umetna inteligenca pomagala posneti zgodbo o sami sebi?
• 
  Samsung Galaxy Buds4 Pro: Najbolje se »znajdejo« v domačem »ekosistemu«
• 
  Za nami je premik ure, pred nami daljši večeri in čas za prijetne rituale. Z nekaj preprostimi navadami lahko izboljšamo kakovost spanca
• 
  Lepas L8 PHEV Elegance: Absolutno ničesar mu ne manjka, razen morebiti kančka izrazitosti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Z nekaj pametnimi tipali se izognite resnim posledicam!

The post Nekaj svetlikanja v vsesplošno obupni situaciji appeared first on Tehnozvezdje.

Bizantinski generali so šotorili pred mestom, ki so ga imeli namen zavzeti. Med seboj so komunicirali zgolj z enim slom in na podlagi tega so se morali dogovoriti za skupno strategijo napada. Toda obstajala je verjetnost, da je eden ali več njih prestopilo na nasprotno stran in želelo vnesti zmedo. Praktični problem, ki se pojavi, je: kako poiskati algoritem, ki bo zagotavljal zvestim generalom, da bodo sklenili pravi dogovor o pravi bojni strategiji. Skozi prizmo današnjega dne je vprašanje takšno. Kako vzpostaviti zaupanje med nepovezanimi strankami prek interneta, ki mu ne moremo brezpogojno zaupati. Kot v primeru sla, ki je generalom prinašal sporočila. Rešitev predstavlja tehnika veriženja blokov. Z njo ima uporabnik interneta možnost varno poslati digitalno lastnino drugemu uporabniku, ki ni nujno povezan s pošiljateljem, ima vpogled v transakcijo (tudi tretje osebe, a je anonimnost zagotovljena) in nihče ne more dvomiti o verodostojnosti transakcije ali celo legitimnosti.

Tehnologija, brez katere marsičesa ne bi bilo

Kripto denar je le ena od manifestacij tehnologije veriženja blokov (blockchain). Ne nujno najbolj pomembna, a zagotovo najbolj všečna in razumljiva tudi tehnološko manj izobraženim. Predstavlja namreč zaporedje podatkov o neki transakciji, ki je lahko marsikaj – pametne pogodbe, lastništvo digitalne umetnine, e-volitve in tako naprej. Tehnologijo uspešno uporabljajo pri sledenju v dobavni verigi, kot temelj digitalne identitete in za izboljšanje informacijske varnosti. Skratka povsod tam, kjer je pomembno zaupanje, pa ne obstaja oziroma si ne želimo, da bi zanj skrbela centralna ustanova. To je lažje razumeti s pomočjo vsem razumljive prispodobe. Bankam zaupamo, da varno hranijo denar in da ga prejmejo osebe, ki smo jim ga nakazali. V svetu digitalnega denarja njihovo vlogo prevzamejo distribuirana omrežja med seboj povezanih uporabnikov, ki potrjujejo transakcije in so zato nagrajeni.

Vendar vsi ne razumejo pomena digitalnega denarja in so glede dogajanja kritični. Warren Buffett in pa njegov poslovni partner Charlie Munger redno razlagata, da bitcoin in pa kripto trg nista dobra za človeštvo in ju primerjata s strupom za podgane. Za komentar smo prosili Roberta Roliha iz Akademije Panta Rei. »Warren in Charlie sta seveda ena od najbolj uspešnih vlagateljev v zgodovini. Toda sama priznavata, da tehnologije ne razumeta. Vlagatelji, ki so v zadnjih 15 letih vlagali v povprečni indeksni sklad, ki sledi celotnemu ameriškemu borznemu trgu, so z naskokom premagali donose, ki jih dosegata. Razlog za to pa je razvoj internet tehnologije in velik vzpon tehnoloških podjetij. V ta sektor trga Warren in Charlie nista vlagala, saj ga nista razumela. Glede na to, da nista razumela interneta, kako lahko pričakujemo, da bosta razumela tehnologijo veriženja blokov, ki je v ozadju kripto trga?«

Kako deluje?

Veriženje blokov predstavlja podatkovne bloke (podatkovne zapise) zaščitene s kriptografijo (šifriranje) in med seboj povezane v verigo. Omogoča varnejše in hitrejše transakcije, ki ostanejo zapisane ter jih je skorajda nemogoče spremeniti, saj posamični bloki, ki skupaj tvorijo celoto, vsebujejo informacije o predhodnem bloku.

Vrnimo se h kovancem, kajti glavni problem je bilo doseči, kako preprečiti, da bi si isti »digitalni« kovanec lastilo več ljudi hkrati. Nastopi veriga, v kateri je zapisana vsa njegova zgodovina. Kako se je selil iz rok v roke oziroma iz ene v drugo digitalno denarnico. Vsak podatkovni blok v verigi predstavlja eno od transakcij z njim. Ko je blok potrjen, za to skrbijo v distribuirano omrežje povezani uporabniki, recimo, da ste ga nekomu poslali, je šifriran z asimetrično metodo in uvrščen v verigo, medtem ko zgoščevalna funkcija naredi njegov digitalni odtis. Če bi blok kasneje nekdo spremenil, bi se spremenil njegov odtis, s čimer je hkrati dosežena anonimnost in varnost transakcije.

Digitalne valute vsekakor izpričujejo veliko prednosti in možnosti uporabe. Toda Peter Schiff jih primerja z religijo, katere verniki verjamejo, da bodo vrednosti kovancev poletele v nebo. Robert Rolih je tudi glede tega jasen. »Kripto trg je ciklične narave in veliki vzponi in padci so običajna stvar. Tudi Peter je zamudil vse nove tehnologije, ki so prinesle v zadnjih desetletjih neverjetne donose vlagateljem. Poleg tega ne razume, da v današnjem času zlato nima več enakega leska, kot ga je imelo v preteklosti. Živimo namreč v digitalnem svetu in takšen svet potrebuje digitalno sredstvo za hrambo vrednosti in obrambo pred inflacijo. In tukaj nastopi bitcoin.«

Kako do kripto denarja?

Obstajajo trije načini. Prvi način je rudarjenje. Načelo je podobno tistemu iz časov zlate mrzlice, a tokrat brez krampov in lopat. To poenostavljeno pomeni, da moramo za kripto valuto zamenjati moč procesorja in električno energijo. Drugi način je, da opravimo neko storitev, recimo sfriziramo prijateljevo mamo ali prodamo izdelek, za katerega zaračunamo v kripto denarju Tretji način je, da ga kupimo na eni od tržnic oziroma borz za fiat denar, za evre. Fiat je izraz za tisti denar, ki ga imate v denarnici ali na banki, sam po sebi nima lastne vrednosti, kot jo ima na primer zlato, ampak le predstavlja vrednost. Je tako rekoč družbeni konsenz. In enako je s kripto valutami!

Tehnologija veriženja blokov je uporabna na raznoraznih področjih, od financ pa do zdravstva ali logistike, skrbi predvsem za poštenost in varnost podatkov in transakcij, s čimer onemogoča različne načine poneverbe podatkov pa tudi storitev, v nekaterih primerih pa celo korupcije.

The post Kripto denar je rešitev problema bizantinskih generalov appeared first on Tehnozvezdje.

Vsi računi, ki so jih prevzeli napadalci, so tvitali zelo podobno sporočilo – »Vračamo skupnosti! Nakaži x bitcoinov in nazaj dobiš dvojno vsoto.« Tviti so bili vidni približno pol ure do uro, nakar so v podjetju Twitter znova prevzeli nadzor nad napadenimi računi in izbrisali tvite s prevarantskim sporočilom. Niso pa računov takoj dali nazaj njihovim lastnikom, saj še niso bili prepričani, da bo to varno.

Tule je kar dober posnetek teh tvitov, ki so poskušali od ljudi izvleči denar.

Nekaj ljudi je nasedlo, vendar naj bi denarnica za bitcione, kamor so vabili tviti, pridobila »samo« kakšnih sto tisoč dolarjev od približno dvesto ljudi. Znesek se mogoče sliši visok, a je glede na število sledilcev, ki jih imajo kompromitirani računi, v bistvu precej nizek. Je pa vsak posamezen oportunist (ali bedak, kakor koli jim rečemo) nakazal kar veliko.

Takoj so se začela ugibanja, kako je lahko kdo prišel do takega števila pomembnih računov naenkrat. Da bi se dokopal do vsakega posameznega uporabniškega imena in gesla je bilo težko verjeti. V Twitterju so priznali, da so napadalci izkoristili njihove notranje sisteme, prek katerih so očitno spremenili e-poštne naslove, povezane z računi Gatesa, Muska in ostalih, ter tako spremenili gesla in elegantno vstopili ter tvitali. Lahko je bil glavni napadalec celo samo eden, govori se, da je niti vlekel nekdo z vzdevkom Kirk (mogoče to namiguje na Zvezdne steze?). Najbrž je on tudi lastnik omenjene denarnice za kriptovaluto.

Prva domneva je bila, da so Kirk in njegova ekipa nekako pretentali zaposlene v Twitterju, da so jim izdali določene podatke, s katerimi so lahko prišli do notranjih administratorskih orodij. Zdaj pa vse kaže na to, da so celo podkupili nekoga od zaposlenih, da jim je omogočil dostop do teh orodij. Po internetu celo krožijo posnetki zaslona teh orodij, kjer je očitno Kirk (in morda še kdo) lahko spreminjal e-poštne naslove.

Znova je bil torej posredi človeški faktor, ni šlo za ranljivost samih sistemov. Zoprno pa je seveda, da lahko nekdo s t. i. socialnim inženiringom ali s pajdaši znotraj podjetij, na spletnih storitvah, vsaj za kratek čas, počne kar se mu zahoče.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Napad na Twitter, da bi se okoristili z bitcoini appeared first on Tehnozvezdje.

V NiceHashu še niso povedali kaj bolj konkretnega, kakšni so razlogi za vdor v njihovo denarnico (digitalni sef) bitcoinov. Morda je bila res varnost premalo močna, omenjajo pa tudi človeški element. Torej da bi nekomu uspelo enega (ali več) od odgovornih v podjetju sprovocirati, da je izdal kakšen delček varovanih informacij, ki jih ne bi smel, in s tem olajšal ugibanje gesel ali kaj podobnega. Težko je ugibati, verjetno pa je bilo preprosto na enem kupu, v isti vreči naenkrat preveč »kovancev« – po različnih podatkih 4500 ali celo 4700, zaradi česar je bila to še toliko bolj atraktivna tarča.

NiceHash ni klasična »borza« kriptovalut, kot denimo prav tako slovenski Bitstamp ali Coinbase, temveč je uporabnikom ponujala možnost, da so oddali svoje računalnike za t. i. rudarjenje kriptovalut – drugih, ne bitcoina – od pridelanega pa je ta platforma pobrala nekaj provizije. In sodelujočim izplačevala njihovo »rudo« (minus provizijo) v bitcoinih. Razlogov, zakaj ne v evrih ali dolarjih, je več, zagotovo pa bi bilo hecno, če bi kriptoborza prelivala klasičen denar. Ker so določeni minimalni prag za dvig denarja in fiksne provizije ob vsakem dvigu, precej bitcoinov ostaja v centralni denarnici. Ravno to so izkoristili napadalci, ki so videli, da se je nabralo za precej milijonov evrov digitalne valute.

V podjetju Kaspersky Lab so prepričani, da je treba v takih primerih bitcoine sproti prenašati iz »vroče« v t. i. hladne denarnice. »Te bi morale biti upravljane ročno, do njih pa bi bil dostop le takrat, ko »vroče« ne bi hranile dovolj sredstev. Priporočljiva je tudi zaščita »hladnih« denarnic z več podpisi, saj bi tako le hkratna prisotnost več lastnikov omogočila premik denarja,« priporočajo v ruskem podjetju, ki se ukvarja z računalniško varnostjo. Hladna denarnica pomeni, da ni povezana v internet, da so to diski ali drugi nosilci podatkov, ki spravljeni v kakšen dobro varovanem prostoru, najbolje sefu.

Letos je vsaj tričetrt menjalnic bitcoinov že doživelo napad vrste DDoS ali po slovensko napad s porazdeljeno ohromitvijo storitve, v zadnjem poročilu trdi podjetje Imperva Incapsula, ki se ukvarja s preučevanjem prav tega. Vsi poznavalci internetne in računalniške varnosti poudarjajo, da razloga ni težko uganiti. Kjer je denar, se zbirajo kriminalci. In v svetu bitcoinov, ki so letos na vrednosti zrasli že za približno 20-kratnik, je denarja vedno več. Kot dodajajo v Impervi, pa poleg klasične kraje obstaja še drug motiv. Že nekaj časa namreč menda cveti podzemni trg, na katerem upravljavci borz s kriptovalutami najemajo napadalce, da bi se znebili konkurence. Napadi DDoS so tudi vedno obsežnejši, krekerji pa kombinirajo, združujejo in optimizirajo različne vire, da bi vdrli v tarčo.

Kljub morda dobrim izhodiščnim namenom in zanimivi tehnologiji veriženja blokov (blockchain) pa bitcoin za zdaj privlači predvsem špekulante, ki iščejo hitre in lahke zaslužke, ter različne preprodajalce prepovedane robe. Ker bitcoin nikjer ni uradno priznana valuta – potem bi bila regulirana in za njegove zdajšnje uporabnike bistveno manj zanimiva – tudi ni prave zaščite ob dogodkih, kot je bil včerajšnji. Tudi v podjetju Kaspersky Lab poudarjajo, da ob kraji kriptovalut »ne obstaja regulativni organ, kateremu bi se uporabniki lahko pritožili ali bi zavaroval njih in kripto borzo pred tovrstnim tveganjem.« Zato gre zdaj vse na lastno tveganje. Tisti, ki imajo bitcoine shranjene v borzah, kot je Bitstamp, morajo zaupati, da bodo tam tudi ostali ali da jim jih bodo upravljavci povrnili ob morebitni kraji. Kdor pa jih ima na svojih diskih ali ključkih, pa tudi mora poskrbeti, da so na varnem in da ne odpovedo. Poleg tega je treba poskrbeti še za močna gesla in si jih zapomniti ter mogoče celo stalno spreminjati, ter za dobro protivirusno zaščito in ustrezno domačo omrežno opremo. Ali pa je bolje celotno norijo neobremenjeno, brez živčnih pretresov spremljati od daleč.

***

Naslovna fotografija Michael Wuensch

The post Kjer je denar in špekulanti, tja se zgrinjajo kriminalci appeared first on Tehnozvezdje.

Odslej je mogoče kriptokovance kupiti kar z sms-i in plačati z Moneto. Torej brez sledu kakšne gotovine in klasičnih posrednikov. Tako možnost je v sodelovanju s ponudnikom storitve BitIns omogočil Telekom Slovenije. Njegovi uporabniki lahko s kratkimi sporočili nabavijo in z Moneto brezgotovinsko plačajo kupone, ki jih potem na spletnem portalu bitins.net unovčijo za nakup kriptovalut Bitcoin ali Ethereum. To pa lahko počnejo tudi v tujini, med gostovanjem v državah članicah Evropske unije. Seveda morajo biti naročeni na storitev Moneta, a zanjo se naročnina tako ali tako vključi samodejno, če jo posameznik uporabi.

Kako gre postopek? Uporabnik v sms vpiše Bitins in višino zneska bona (za 20 evrov torej Bitins 20) ter sporočilo pošlje na številko 7444. Nato dobi povratno sporočilo o nameravanem nakupu, ki ga potrdi tako, da v številčnico telefona (kot bi klical) vtipka *188# in pritisne tipko za klic. Po potrditvenem klicu na telefon prejme številko kupona, ki ga unovči za nakup Bitcoinov ali Ethereuma. Znesek mora biti najmanj 20 evrov in zaokrožen na celo število (v evrih). Moneta ima tudi limit, po navadi 80 evrov, ki pa ga je mogoče dvigniti. Kar je za kupovanje Bitcoinov morda smiselno, kajti za toliko evrov se trenutno dobi približno stotin te kriptovalute.

V Telekomu poudarjajo, da je postopek hiter in varen. In opozarjajo, da je kupovanje kriptovalut, kot vsaka naložba, vsaj do neke mere tvegano. Vrednost Bitcoina sicer zadnje čase strmo raste, toda občasno zna tudi hitro pasti, nazadnje je pred nekaj dnevi za skoraj petino, potem pa je šla zadeva znova navzgor.

The post Pošlji sms za kriptovaluto appeared first on Tehnozvezdje.

Do zdaj nisem opazil kaj veliko zgražanja, nekaterim se ta poteza celo zdi zanimiva, neproblematična in del potencialne rešitve finančnih težav spletnih medijev. Toda zgornja analogija, ki jo je na svojem blogu podal John Gruber, se mi zdi dobra. In je približno na istem nivoju, kot odpiranje kuvert in (strojno) branje e-pošte. Nad prvim je vsakdo ogorčen, drugo gre kar nekako skozi brez večjih protestov.

Če odmislim absurdnost izkoriščanja računalnikov s pretežno na glavnem procesorju integriranim grafičnim delom, ki jih verjetno tisoč skupaj ne izračuna toliko kot en sam z resnimi grafičnimi karticami, je taka praksa tudi neverjetno neprijazna do uporabnikov. Takega odnosa si občinstvo enostavno ne zasluži, tudi če klika na članke nizke vrednosti. Očitno nekateri mediji živijo v svojem svetu, kakršen koli odnos z bralci jih ne zanima. Mislijo pa, da si lahko kar prisvojijo hardver, ki je v uporabi za branje njihovih umotvorov. Bralci na spletu res najraje ne bi plačali nič in oglasi so lahko neprijazni in obremenjujejo računalnik, toda ne bolj, kot je to nujno potrebno. Rudarjenje coinov pa ni nič drugega kot nesramno navijanje procesorskega časa na sto odstotkov. Ne samo, da zaradi tega takrat računalnik deluje počasi – če zavihek s člankom ostane odprt. Porablja tudi več energije in zaradi obremenitev se mu skrajšuje življenjska doba. Pa še nepotreben hrup ustvarja. Za vse skupaj bralec po možnosti izve nekje na dnu strani in povrh vsega verjetno niti ne razume, kaj so mu sploh povedali oz. kaj se dogaja.

Bo kdo rekel, v čem so ta obvestila drugačna kot tista o piškotkih. Na piškotke je treba opozoriti vidno, obiskovalec mora to videti takoj, ko pride na stran. Razen, če je piškotke že nekoč potrdil in ima v brskalniku nastavljeno, da se tudi za to izbiro zapiše piškotek. In s tem opozarjamo na zakulisno dogajanje, ki je bolj ali manj nujno za obratovanje strani. Zbiranje statistike obiska (denimo z orodjem Google Analytics) zahteva sledenje uporabnikov s piškotki. Oglaševalci hočejo vedeti, koliko ljudi je videlo njihova obvestila in koliko jih je kliknilo nanje. Če bi se dalo, nič od tega ne bi imel(i) na strani, ampak ne gre. Tako zaradi tega, da vem(o), kaj se dogaja, kot zaradi želja, pričakovanj in zahtev partnerjev, ki omogočajo obstoj Tehnozvezdja. Predvsem pa s tem ne posegamo v delovanje drugih PC-jev. Če bi katera od omenjenih storitev počela kaj takega, bi jo nadomestili z drugo, bolj obzirno.

Medijem ni lahko, treba je iskati nove vire prihodkov, spletno oglaševanje pa je sploh neprijazno do kakršnega koli besedilnega posla. V Sloveniji še toliko bolj. Vseeno pa je nekaj spoštovanja do občinstva pač treba imeti. Najprej z vsebino, nato pa še z vsem ostalim obnašanjem. Tehnozvezdje si ne bo sposojalo tvojega računalnika. Niti se ne bo zatekalo h kakšnim drugim podobno zahrbtnim metodam. Če že bomo rudarili valute, bomo to počeli s svojo opremo. In raje računali na to, da bo čim več podjetij in posameznikov prepoznalo vrednost in kakovost našega dela in nam namenilo oglase ali nas neposredno podprlo z donacijo. Ne pride nam na misel, da bi poskušali zaslužiti nekaj drobiža z dvomljivimi potezami.

The post Rudarili bomo kvečjemu s svojo opremo, ne z računalniki bralcev appeared first on Tehnozvezdje.