Na to opozarjajo tudi naši olimpijci – plezalka Janja Garnbret, odbojkar Tine Urnaut in atletinja Anita Horvat, ki so bili vsi tekom svojih karier tarče sovražnih komentatorjev. Zato so se športniki združili ter navijače pozivajo, naj za vse tako v živo kot v digitalnem svetu navijajo športno. Nenazadnje, negativni komentarji in žaljivke, napisane v digitalnem svetu (naj gre za družbena omrežja ali spletne komentarje), športnike bolijo enako, kot jih boli vsak poraz, ter vplivajo na njihovo motivacijo.

V okviru iniciative Telekoma Slovenije tako Janja Garnbret, Tine Urnaut in Anita Horvat z odločnimi tleski sovražne komentarje na svoj račun spreminjajo v spodbudna sporočila.

Telekom Slovenije z iniciativo Navijajmo pametno nagovarja športni del vedenja in navijanja. Na ta način nadgrajuje sporočila platforme Uživajmo pametno, v okviru katere ozavešča o pametni, to je uravnoteženi, varni in odgovorni rabi digitalnih tehnologij.

»S športniki, za katere bomo navijali na olimpijskih igrah, želimo pokazati, da lahko skupaj prispevamo k spodbudnejšemu in bolj podporno naravnanemu digitalnemu okolju. Nihče ne bi smel biti tarča žaljivk, diskreditacij ali najrazličnejših opazk, pa naj gre za športnike, mladostnike ali kogarkoli drugega. Želimo soustvarjati družbo, v kateri prevladujejo pozitivne vrednote in medsebojno spoštovanje, kar je tudi namen naših aktivnosti,« pravi Andreja Lenart, direktorica marketinga v Telekomu Slovenije.

Telekom Slovenije je vodilni slovenski ponudnik najsodobnejših digitalnih storitev. Zato se zaveda svoje družbene vloge, ki jo ima tudi na področju ozaveščanja in zagotavljanja čim bolj varne in odgovorne rabe tehnologij. Hkrati Telekom Slovenije sodi med tradicionalne in največje podpornike slovenskega športa in športnikov. Med drugim je dolgoletni pokrovitelj slovenskih olimpijcev, nogometašev, odbojkarjev, rokometašev, kolesarjev, atletov, plezalcev, kajakašev, smučarjev in ostalih športnikov. Zato širi sporočilo, da – navijajmo pametno tudi v digitalnem svetu. Priložnosti za to je in bo v letošnjem poletju več kot dovolj.

The post Janja Garnbret, Tine Urnaut in Anita Horvat opozarjajo, da so športniki tarče številnih žaljivih in sovražnih komentarjev appeared first on Tehnozvezdje.

Za večino posameznikov so verjetno ključna vsebina fotografije in morebitni videi. Mogoče še kakšen dokument, kopija kvalificiranega digitalnega potrdila (mimogrede, koliko časa bomo ob vseh drugih načinih potrjevanja identitete še vedno morali uporabljati tega prastarega in zoprnega?), kopija stikov s pametnega telefona (oz. verjetno Gmaila) in podobne zadeve. Podjetja imajo precej več občutljivih dokumentov in ostalega, kar je treba varovati, od elektronske pošte naprej. Zaradi tega so tudi bolj ranljiva in zanimiva za napadalce in izsiljevalce, ki tamkaj lažje dobro »zaslužijo« kot pri domačih uporabnikih. »Hekerji gredo vedno tja, kjer je denar. Najdejo luknjo in vstopijo v omrežje, šifrirajo podatke in izsiljujejo,« je na okrogli mizi o informacijski varnosti poudaril etični heker Milan Gabor. Po njegovih izkušnjah so največje ranljivosti neposodobljeni računalniki in sistemi, šibka gesla, ki jih ve preveč ljudi, odstotnost dvonivojskega preverjanja in odprtost podatkovnih baz navzven, da so dostopne prek interneta.

Tudi Miha Dvojmoč s Fakultete za varnostne vede in predsednik detektivske zbornice je pritrdil, da napadalci izkoriščajo dejstvo, da podjetja lahko in običajno brez težav plačajo do povrnitev dostopa do zaklenjenih podatkov, saj ne želijo, da bi javnost izvedela za incident. Šele nato razvežejo mošnjiček tudi za nadgradnjo varnosti. Domači uporabniki prav tako ne morejo delati varnostnih kopij zastonj, kajti stanejo tako diski kot omrežne shrambe (NAS-i) kot (zadosten) prostor v oblaku. Vendar to niso enormne investicije, vsekakor »privarčevani« znesek ne odtehta izgube podatkov za vse večne čase.

Kot opozarjajo v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost (SI-CERT) so na uradu napadalcev še vedno tudi običajni uporabniki, »kajti cilj je čim večje število žrtev.« V sklopu SI-CERT-a deluje program ozaveščanja Varni na internetu in od tam pozivajo uporabnike, naj še danes poskrbijo za varnostne kopije svojih podatkov. Opozarjajo še: »Varnostna kopija ali backup je ob izgubi, kraji ali okvari elektronske naprave edina rešitev, ki nam omogoča povrnitev izgubljenih dokumentov. Enako velja v primeru okužbe z izsiljevalskim virusom – razen, če ste pripravljeni odšteti od nekaj 100 do nekaj deset tisoč evrov, kolikor napadalci zahtevajo za odkup šifrirnega ključa.«

Priporočila za varnostno kopiranje

Podatke je treba na dodatne nosilce in lokacije kopirati redno. Fotografije ne smejo mesece ali celo leta ostati zgolj na pomnilniški kartici, ki je v fotoaparatu (te so še posebej nezanesljive), v telefonu ali na disku domačega računalnika. Ob prvi priložnosti jih je treba prenesti še kam drugam. Najboljša možnost je vključeno samodejno kopiranje v oblak in/ali na omrežno shrambo, če jo imate.

Poleg izvirne datoteke (na disku, kartici ali telefonu) naj bosta vedno vsaj še dve kopiji. Ena na zunanjem disku (ali NAS-u ali oboje) in ena v oblaku. Možnosti in verjetnosti, da katera od naprav odpove, ne gre podcenjevati in pred tem se je treba zavarovati.

SI-CERT tudi priporoča, da uporabljate dva različna tipa medijev. Kopija naj bo tako na fizičnem nosilcu, denimo zunanjem disku, kot v oblaku. V slednjem je manj možnosti, da se povsem izgubi, če gre kaj narobe, ni pa nemogoče. Kar kaže nedavni primer podatkovnega centra v Strasbourgu, kjer so zgoreli tako primarni podatki kot kopije, zaradi česar že od tega dogodka naprej na funkcionira priljubljena spletna stran za prenašanje filmov in serij. Morda se komu ne zdi primerno nalagati zasebnih fotografij v oblak, a dejstvo je, da to počne stotine milijonov ljudi po vsem svetu in da si fotografije verjetno »ogleduje« kvečjemu umetna inteligenca ter nihče drug.

Pomembno je tudi, da kopije niso fizično ena ob drugi. Če je zunanji disk zraven računalnika, bosta v morebitnem požaru ali poplavi verjetno uničena oba. Tudi zato so smiselne in pomembne kopije v oblaku, pa tudi, da diske hranite kje drugje (in jih prinesete k računalniku zgolj takrat, ko delate kopije) in da je NAS postavljen v kakšni drugi sobi. Slednji je sicer smiselna investicija tudi zato, ker ima običajno diske v načinu zrcaljenja (RAID 1) in tako ponuja »zavarovanje« vsaj pred odpovedjo posameznega diska.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post »Izgubil sem fotografije« ne sme biti posledica varčevanja ali lenobe appeared first on Tehnozvezdje.

Število incidentov, ki jih obravnava SI-CERT, se še vedno vsako leto povečuje, kar je povsem logično. Tako uporabnikov kot prevarantov je vedno več, je pa spodbudno dejstvo, da skoki niso več nagli. Še posebej številki v zadnjih dveh letih sta praktično identični. Najbolj se je število incidentov povečevalo med letoma 2010 in 2014, nato pa se je situacija, recimo temu stabilizirala. V samem odzivnem centru konkretno povečanje v omenjenih letih pripisujejo tudi programu Varni na internetu, saj so se začeli uporabniki bolj zavedati tovrstnih napadov in jih prijavljati.

Po besedah vodje SI-CERTa Gorazda Božiča so bila pred desetimi leti najpomembnejša vprašanja o zaščiti in prepoznavanju vdorov ali spletnih goljufij. »To je bil jasen znak, da uporabniki potrebujejo konkretna navodila, kako se zaščititi na spletu.« Desetletje kasneje gledano s površja ni veliko drugače, saj velik del incidentov, ki jih obravnavajo, še vedno predstavljajo spletne goljufije in prevare z »ribarjenjem« (phishing). »Zaupanje v programske rešitve nas pred takšnimi zlorabami ne bo obvarovalo, edina rešitev je izobraževanje spletnih uporabnikov,« trdi Božič.

Vseeno pa je vsebina zdaj precej drugačna kot takrat. Na začetku so s programom Varni na internetu pretežno opozarjali na spam oz. neželeno e-pošto, krajo gesel za e-poštno storitev Gmail in nekaj prevarantov na spletnih oglasnikih. Deset let kasneje obravnavajo druge problematike, precej bolj občutljive, ki so lahko povezane z velikimi finančnimi posledicami. Ozarjajo namreč na kraje podatkov o kreditnih karticah s phishingom, številne prevare pri spletnem nakupovanju, izsiljevanje z intimnimi posnetki, lažne kredite, investicijske kripto prevare in podobno.

Kot dodajajo pa njihov namen delovanja ostaja enak. »Oblikovati učinkovito in dostopno platformo, ki bi bila vsem državljanom v pomoč, da se opremijo z ažurnimi in relevantnimi napotki, kako zagotoviti učinkovito informacijsko zaščito.« Še naprej ima osrednjo vlogo prevzel portal www.varninainternetu.si, kjer je med drugim največja zbirka gradiv in nasvetov s področja informacijske varnosti ter opisov spletnih goljufij v Sloveniji. Prebrati je mogoče več kot 480 prispevkov, ki so lahko v pomoč pri zaščiti spletne identitete, naprav in tudi bančnega računa.

V tem času so pripravili nekaj izvirnih, zabavnih in poučnih video prispevkov (»oglasov«) o konkre tnih primerih prevar. Njihove hitri in podrobni opisi najnovejših načinov prevar so vedno v pomoč, tudi nam, in zato jim želimo še veliko zagona za nadaljnje osveščanje.

The post Kako so se spletne prevare spremenile v desetih letih delovanja programa Varni na internetu? appeared first on Tehnozvezdje.