»Šle so mi vse družinske fotografije za deset let nazaj,« je še vedno pogosta izpoved, a tudi taka, ki je že dolgo ne bi smeli več slišati. Ni tehničnih in cenovnih ovir za ustrezne varnostne kopije, lenoba pa je zelo slab izgovor, da teh ni. Mogoče je svetovni dan varnostnega kopiranja prava spodbuda, da preveriš in izboljšaš stanje svojih arhivov.
Za večino posameznikov so verjetno ključna vsebina fotografije in morebitni videi. Mogoče še kakšen dokument, kopija kvalificiranega digitalnega potrdila (mimogrede, koliko časa bomo ob vseh drugih načinih potrjevanja identitete še vedno morali uporabljati tega prastarega in zoprnega?), kopija stikov s pametnega telefona (oz. verjetno Gmaila) in podobne zadeve. Podjetja imajo precej več občutljivih dokumentov in ostalega, kar je treba varovati, od elektronske pošte naprej. Zaradi tega so tudi bolj ranljiva in zanimiva za napadalce in izsiljevalce, ki tamkaj lažje dobro »zaslužijo« kot pri domačih uporabnikih. »Hekerji gredo vedno tja, kjer je denar. Najdejo luknjo in vstopijo v omrežje, šifrirajo podatke in izsiljujejo,« je na okrogli mizi o informacijski varnosti poudaril etični heker Milan Gabor. Po njegovih izkušnjah so največje ranljivosti neposodobljeni računalniki in sistemi, šibka gesla, ki jih ve preveč ljudi, odstotnost dvonivojskega preverjanja in odprtost podatkovnih baz navzven, da so dostopne prek interneta.
Tudi Miha Dvojmoč s Fakultete za varnostne vede in predsednik detektivske zbornice je pritrdil, da napadalci izkoriščajo dejstvo, da podjetja lahko in običajno brez težav plačajo do povrnitev dostopa do zaklenjenih podatkov, saj ne želijo, da bi javnost izvedela za incident. Šele nato razvežejo mošnjiček tudi za nadgradnjo varnosti. Domači uporabniki prav tako ne morejo delati varnostnih kopij zastonj, kajti stanejo tako diski kot omrežne shrambe (NAS-i) kot (zadosten) prostor v oblaku. Vendar to niso enormne investicije, vsekakor »privarčevani« znesek ne odtehta izgube podatkov za vse večne čase.
Kot opozarjajo v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost (SI-CERT) so na uradu napadalcev še vedno tudi običajni uporabniki, »kajti cilj je čim večje število žrtev.« V sklopu SI-CERT-a deluje program ozaveščanja Varni na internetu in od tam pozivajo uporabnike, naj še danes poskrbijo za varnostne kopije svojih podatkov. Opozarjajo še: »Varnostna kopija ali backup je ob izgubi, kraji ali okvari elektronske naprave edina rešitev, ki nam omogoča povrnitev izgubljenih dokumentov. Enako velja v primeru okužbe z izsiljevalskim virusom – razen, če ste pripravljeni odšteti od nekaj 100 do nekaj deset tisoč evrov, kolikor napadalci zahtevajo za odkup šifrirnega ključa.«
Priporočila za varnostno kopiranje
Podatke je treba na dodatne nosilce in lokacije kopirati redno. Fotografije ne smejo mesece ali celo leta ostati zgolj na pomnilniški kartici, ki je v fotoaparatu (te so še posebej nezanesljive), v telefonu ali na disku domačega računalnika. Ob prvi priložnosti jih je treba prenesti še kam drugam. Najboljša možnost je vključeno samodejno kopiranje v oblak in/ali na omrežno shrambo, če jo imate.
Poleg izvirne datoteke (na disku, kartici ali telefonu) naj bosta vedno vsaj še dve kopiji. Ena na zunanjem disku (ali NAS-u ali oboje) in ena v oblaku. Možnosti in verjetnosti, da katera od naprav odpove, ne gre podcenjevati in pred tem se je treba zavarovati.
SI-CERT tudi priporoča, da uporabljate dva različna tipa medijev. Kopija naj bo tako na fizičnem nosilcu, denimo zunanjem disku, kot v oblaku. V slednjem je manj možnosti, da se povsem izgubi, če gre kaj narobe, ni pa nemogoče. Kar kaže nedavni primer podatkovnega centra v Strasbourgu, kjer so zgoreli tako primarni podatki kot kopije, zaradi česar že od tega dogodka naprej na funkcionira priljubljena spletna stran za prenašanje filmov in serij. Morda se komu ne zdi primerno nalagati zasebnih fotografij v oblak, a dejstvo je, da to počne stotine milijonov ljudi po vsem svetu in da si fotografije verjetno »ogleduje« kvečjemu umetna inteligenca ter nihče drug.
Pomembno je tudi, da kopije niso fizično ena ob drugi. Če je zunanji disk zraven računalnika, bosta v morebitnem požaru ali poplavi verjetno uničena oba. Tudi zato so smiselne in pomembne kopije v oblaku, pa tudi, da diske hranite kje drugje (in jih prinesete k računalniku zgolj takrat, ko delate kopije) in da je NAS postavljen v kakšni drugi sobi. Slednji je sicer smiselna investicija tudi zato, ker ima običajno diske v načinu zrcaljenja (RAID 1) in tako ponuja »zavarovanje« vsaj pred odpovedjo posameznega diska.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Brez komentarjev